veni (159)

1. vę́niti, -nem, vb. impf. welken; travica od solnca sehne, od zime vene, ogr.- Valj. (Rad); — trocken werden (vom Erdboden), C.
2. brı̑tvənica, f. die Rasiermesserscheide, Cig.
3. cerkveníca, f. ein zur Kirche gehörender Wiesengrund, Notr.
4. cerkvenı̑ja, f. die Kirchengülte, der Kirchengrund, Cig., Notr.- Levst. (Rok.).
5. cerkveník, m. = cerkovnik, Cig., Jan.
6. dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
7. dlečveníca, f. das Deichselloch am Joche, SlGradec- C.; — prim. dletviti.
8. dlẹ̑tvənik, m. = dletnik, Mur.
9. dostojȃnstvənik, m. der Würdenträger, C., nk.; — hs.
10. drẹveníca, f. = drevača, Jurč., Andr.
11. društveník, m. das Vereinsmitglied, Cig., Jan., nk.
12. društvenína, f. die Vereinsgebür, der Vereinsbeitrag, C., nk.
13. drveníca, f. 1) die Holzlege, die Holzhütte, C., DZ.; — 2) = drvača, SlGor.- C., BlKr.
14. jẹ̑stvənik, m. der Speisezettel, C.
15. lȃtvenik, m. das Lattengeländer, C.
16. ledveníca, f., Z., die Niere, pl. ledvenice, die Nieren, Bes.
17. lẹ̑stvənica, f. der Leiterbaum, Cig., C.
18. lẹ̑stvənik, m. 1) der Steiger bei der Feuerwehr, Levst. (Nauk); — 2) der Leiterbaum, der Holm, Telov.
19. lokveníca, f. das Pfützenwasser, Cig., Blc.-C.
20. molı̑tvənica, f. das Bethaus, Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.; — der Betsaal, das Oratorium, ZgD.; samostanska m., Cv.
21. molı̑tvənik, m. das Gebetbuch, nk.
22. navę́niti, -nem, vb. pf. anwelken, Cig.
23. obvę́niti, -nem, vb. pf. trocken werden, Cig.
24. odvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken und abfallen, abwelken, Mur.; odvéniti, Kr.
25. ovę́niti, -nem, vb. pf. verwelken; — etwas trocken werden ( z. B. nach einem Regen): pot ovene, C.
26. plẹ́venica, f. = pralica, die Jäthaue, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
27. ponı̑kvenica, f. = ponikvarica, Cig. (T.), Jes.
28. porǫ̑štvənica, f. die Haftungsurkunde, DZ.
29. poslovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. pf. 1) slovenisieren, p. se, slovenisiert werden, ein Slovene werden, nk.; — 2) ins Slovenische übersetzen, Cig., nk.
30. pošvéniti, -švę́nem, vb. pf. = pošvepati, pošvedrati, schief treten; p. črevlje, škornje, C., Z.
31. povę́niti, -nem, vb. pf. 1) abwelken, nacheinander verwelken; — 2) = posekati drevje z zelenimi vejami in potem pustiti nekaj časa, Lašče- Levst. (M.); les p., Glas.
32. prehranitvenína, f. die Verpflegskosten, C.
33. preslovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. pf. = posloveniti 2), ins Slovenische übersetzen: preslovenjene pesmi, Levst. (Zb. sp.).
34. prevę́niti, -nem, vb. pf. durch und durch welk werden, durchwelken, C., Z.; abdorren, Jan.
35. rẹzı̑tvənik, m. die Schnitzbank, C.
36. sẹveníca, f. eine Grasart, C.
37. slovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) slovenisieren, C., nk.; — 2) ins Slovenische übersetzen, Cig., Jan., nk.
38. slǫ̑vstvənik, m. der Literat, nk.
39. spleveniti, -im, vb. pf. entwenden, Savinska dol.
40. svəníti, svánem, (svę́nem), vb. pf. aufgehen ( v. der Sonne), kajk.- Valj. (Rad); solnce svene, C.; — erscheinen: veselje je svenilo, C.; — prim. hs. svanuti.
41. tikveníca, f. neka hruška, Valj. (Rad).
42. ȗmstvənik, m. der Rationalist, Cig.
43. uvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken, Cig., C., Krelj, Cv.; čast, katera nikdar ne uvene, Dalm.
44. zacvę́niti se, -nem se, vb. pf. verwelken, C.; zacvenjeno grozdje, C.; zacvenjen les, zähes Holz, Hal.- C.
45. zdravstvənína, f. die Sanitätsgebür, DZ.
46. znȃnstvənik, m. ein Mann der Wissenschaft, Zora.
47. zvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken; zvenjen, Cig., Jan., pogl. vel.
48. žełveníca, f. der Waldmeister (asperula odorata), vzhŠt.- C.
49. ženı̑tvənik, m. der Hochzeiter, C.
50. žetveníca, f. neko jabolko, C.
51. živeníca, f., vzhŠt.- C., pogl. želvenica.
52. žȓtvenica, f. das Opfergefäß, Jan. (H.); — stsl.
53. žȓtvenik, m. der Opferaltar, Cig., Jan., nk.; — stsl.
54. žrtveníšče, n. = žrtvenik, Jurč. (Tug.).
55. admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
56. áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
57. arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
58. arhimandrīt, m. pravoslaven cerkven dostojanstvenik, der Archimandrit.
59. āzbuka, f. die Azbuka, das altslovenische Alphabet.
60. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
61. blagoslòv, -slǫ́va, m. der Segen, Mur., Cig., Jan., nk.; — očetov blagoslov, Ravn.; cerkveni b., maša z dvema blagoslovoma, nk.
62. brevír, -rja, m. duhovniški molitvenik, das Brevier; b. moliti.
63. brı̑tvən, -vəna, adj. Rassiermesser-: britveni tok, das Rasiermesserfutteral, Habd.
64. cerkvenoprȃvnik, m. kdor se s cerkvenim pravom peča, Navr. (Kop. sp.).
65. cesȃrstvən, -əna, adj. das Kaiserreich betreffend, Cig.; cesarstveni zlatniki, Reichsgoldmünzen, DZ.
66. cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
67. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
68. čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.
69. darı̑tvən, -tvəna, adj. Opfer-: daritveni kamen, Let.
70. dẹlı̑tvən, -tvəna, adj. Theilungs-, Divisions-: delitveni ostanek, der Divisionsrest, Cel. (Ar.).
71. dodẹlíti, -ím, vb. pf. 1) mit dem Theilen fertig werden; — 2) (po nem.) zutheilen, zukommen lassen, verleihen: d. komu kaj, Guts., Cig., Jan., M. (in pos. v cerkvenih knjigah).
72. dohodȃrstvən, adj. rentämtlich, Cig.; — Gefälls-, gefällsämtlich, Cig. (T.); dohodarstveni organi, die Gefällsorgane, DZ.; iz dohodarstvenih ozirov, aus Gefällsrücksichten, DZ.
73. dostǫ̑jnik, m., Cig., Jan., C.; pogl. dostojanstvenik.
74. dotedánji, adj. bis damals reichend: vsi dotedanji znanstveni spisi, Let.
75. drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.
76. drẹvenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zu Holz werden, M.; — 2) starr, steif werden; roka od mraza dreveni, C.; — 3) (o rastlinah) im Wachsen stille stehen, vzhŠt.- C.; — 4) starr hinblicken, hinstarren, C.
77. dvonítən, -tna, adj. zweifädig, (dveniten) Cig.
78. generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
79. glagoljáš, m. kdor rabi glagolico pri cerkvenih obredih, Navr. (Kop. sp.).
80. izročı̑tvən, -tvəna, adj. izročitve se tičoč; — izročitveni rok, die Lieferfrist, DZ.
81. izvı̑r, m. die Quelle; pren. der Ursprung, der Grund; die Herkunft, die Provenienz (einer Ware), Cig. (T.), DZ.; — zgodovinski izvir, die Geschichtsquelle, Cig. (T.).
82. izvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-: izvršitveni pravilnik, das Vollzugsreglement, izvršitveno določilo, die Vollzugsbestimmung, DZ.
83. járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch ( fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica- Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
84. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
85. kancelár, -rja, m. der Kanzler, Jan., nk.; cesarstveni k., der Reichskanzler, DZ.
86. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
87. kerlę́jš, m. znamenje, pri katerem z mrličem postoje ter molijo pogrebci, Polj.; — prim. cerkveni: kyrie eleison!
88. ključár, -rja, m. 1) dem die Schlüssel anvertraut sind: der Schlüsselbewahrer, nk.; der Haushälter, der Beschließer, Dict., Mur., Cig., Jan.; der Schenk, der Kellermeister, Meg., Cig., Jan., Dalm.; der Kämmerer, Mur., Cig., Jan.; cerkveni k., der Kirchenkämmerer, der Kirchenprobst, Cig., Jan., C.; — 2) der Schlosser, Alas., C., nk.; — kljȗčar, Valj. (Rad).
89. lẹposlǫ̑vstvən, adj. belletristisch, Cig. (T.); leposlovstveni pisatelj, der Belletrist, Cig. (T.).
90. 3. lẹ̑snik, m. der Leiterbaum, Cig.; ( nam. lẹ̑stvənik).
91. literāt, m. slovstvenik, der Literat.
92. liturgı̑ja, f. cerkveni obredi, die Liturgie.
93. litūrgika, f. nauk o cerkvenih obredih, die Liturgik, Cig., Jan.
94. maršāl, m. izprva: konjar, zdaj: visok dostojanstvenik, der Marschall; dvorski m., der Hofmarschall, Cig.
95. merčı̑n, m. = merčun, der Messer, Cig.; cestni m., Cig.; — der Aichner, Cig.; — pos. der Weinmesser, Alas., M., Vrtov. (Vin.); vsaka vas na Ipavskem ima svojega merčina: "kadar pride vinski kupec v hišo in se je gospodar z njim pogodil za ceno, potem pokliče merčina, da toči in meri", Ip.- Erj. (Torb.); — der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Hrušica- Erj. (Torb.), Tolm.- Levst. (M.), Štrek.; rudarstveni m., der Bergbauingenieur, DZ.; stavbinski m., der Bauingenieur, Cig.
96. mizár, -rja, m. der Tischler; pohištveni m., der Möbeltischler, Vrt.; m. obkladar, der Fourniertischler, Vrt.
97. molı̑tvarnica, f. molilnica, molitvenica, Cig., ogr.- C.
98. mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
99. nadzǫ̑rstvən, -stvəna, adj. Ueberwachungs-, Inspections-: nadzorstveni odbor, der Ueberwachungsausschuss, nk.
100. nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani