veni (60-159)

60. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
61. blagoslòv, -slǫ́va, m. der Segen, Mur., Cig., Jan., nk.; — očetov blagoslov, Ravn.; cerkveni b., maša z dvema blagoslovoma, nk.
62. brevír, -rja, m. duhovniški molitvenik, das Brevier; b. moliti.
63. brı̑tvən, -vəna, adj. Rassiermesser-: britveni tok, das Rasiermesserfutteral, Habd.
64. cerkvenoprȃvnik, m. kdor se s cerkvenim pravom peča, Navr. (Kop. sp.).
65. cesȃrstvən, -əna, adj. das Kaiserreich betreffend, Cig.; cesarstveni zlatniki, Reichsgoldmünzen, DZ.
66. cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
67. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
68. čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.
69. darı̑tvən, -tvəna, adj. Opfer-: daritveni kamen, Let.
70. dẹlı̑tvən, -tvəna, adj. Theilungs-, Divisions-: delitveni ostanek, der Divisionsrest, Cel. (Ar.).
71. dodẹlíti, -ím, vb. pf. 1) mit dem Theilen fertig werden; — 2) (po nem.) zutheilen, zukommen lassen, verleihen: d. komu kaj, Guts., Cig., Jan., M. (in pos. v cerkvenih knjigah).
72. dohodȃrstvən, adj. rentämtlich, Cig.; — Gefälls-, gefällsämtlich, Cig. (T.); dohodarstveni organi, die Gefällsorgane, DZ.; iz dohodarstvenih ozirov, aus Gefällsrücksichten, DZ.
73. dostǫ̑jnik, m., Cig., Jan., C.; pogl. dostojanstvenik.
74. dotedánji, adj. bis damals reichend: vsi dotedanji znanstveni spisi, Let.
75. drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.
76. drẹvenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zu Holz werden, M.; — 2) starr, steif werden; roka od mraza dreveni, C.; — 3) (o rastlinah) im Wachsen stille stehen, vzhŠt.- C.; — 4) starr hinblicken, hinstarren, C.
77. dvonítən, -tna, adj. zweifädig, (dveniten) Cig.
78. generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
79. glagoljáš, m. kdor rabi glagolico pri cerkvenih obredih, Navr. (Kop. sp.).
80. izročı̑tvən, -tvəna, adj. izročitve se tičoč; — izročitveni rok, die Lieferfrist, DZ.
81. izvı̑r, m. die Quelle; pren. der Ursprung, der Grund; die Herkunft, die Provenienz (einer Ware), Cig. (T.), DZ.; — zgodovinski izvir, die Geschichtsquelle, Cig. (T.).
82. izvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-: izvršitveni pravilnik, das Vollzugsreglement, izvršitveno določilo, die Vollzugsbestimmung, DZ.
83. járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch ( fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica- Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
84. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
85. kancelár, -rja, m. der Kanzler, Jan., nk.; cesarstveni k., der Reichskanzler, DZ.
86. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
87. kerlę́jš, m. znamenje, pri katerem z mrličem postoje ter molijo pogrebci, Polj.; — prim. cerkveni: kyrie eleison!
88. ključár, -rja, m. 1) dem die Schlüssel anvertraut sind: der Schlüsselbewahrer, nk.; der Haushälter, der Beschließer, Dict., Mur., Cig., Jan.; der Schenk, der Kellermeister, Meg., Cig., Jan., Dalm.; der Kämmerer, Mur., Cig., Jan.; cerkveni k., der Kirchenkämmerer, der Kirchenprobst, Cig., Jan., C.; — 2) der Schlosser, Alas., C., nk.; — kljȗčar, Valj. (Rad).
89. lẹposlǫ̑vstvən, adj. belletristisch, Cig. (T.); leposlovstveni pisatelj, der Belletrist, Cig. (T.).
90. 3. lẹ̑snik, m. der Leiterbaum, Cig.; ( nam. lẹ̑stvənik).
91. literāt, m. slovstvenik, der Literat.
92. liturgı̑ja, f. cerkveni obredi, die Liturgie.
93. litūrgika, f. nauk o cerkvenih obredih, die Liturgik, Cig., Jan.
94. maršāl, m. izprva: konjar, zdaj: visok dostojanstvenik, der Marschall; dvorski m., der Hofmarschall, Cig.
95. merčı̑n, m. = merčun, der Messer, Cig.; cestni m., Cig.; — der Aichner, Cig.; — pos. der Weinmesser, Alas., M., Vrtov. (Vin.); vsaka vas na Ipavskem ima svojega merčina: "kadar pride vinski kupec v hišo in se je gospodar z njim pogodil za ceno, potem pokliče merčina, da toči in meri", Ip.- Erj. (Torb.); — der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Hrušica- Erj. (Torb.), Tolm.- Levst. (M.), Štrek.; rudarstveni m., der Bergbauingenieur, DZ.; stavbinski m., der Bauingenieur, Cig.
96. mizár, -rja, m. der Tischler; pohištveni m., der Möbeltischler, Vrt.; m. obkladar, der Fourniertischler, Vrt.
97. molı̑tvarnica, f. molilnica, molitvenica, Cig., ogr.- C.
98. mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
99. nadzǫ̑rstvən, -stvəna, adj. Ueberwachungs-, Inspections-: nadzorstveni odbor, der Ueberwachungsausschuss, nk.
100. nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).
101. neven, m. neveni, Immortellen, Strohblumen, Tuš. (R.); — hs.
102. nihilīzəm, -zma, m. zanikavanje nravstvenih, verskih ali političnih načel, der Nihilismus.
103. obę́niti, -nem, vb. pf. 1) welk werden, C.; — 2) trocken werden ( n. pr. o cesti), C.; obeniti se, jvzhŠt.; — iz: obveniti.
104. obhòd, -hǫ́da, m. 1) das Herumgehen: der Umzug, Cig., Jan.; — der feierliche Umgang, die Procession, Cig., Jan.; cerkveni obhodi, Levst. (Nauk), ZgD.; slavni o., der Triumphzug, Cig.; nočni o., die Nachtrunde, Cig.; — der Umlauf, Cig., Jan., Cig. (T.); o. solnca krog zemlje, Cig.; — 2) die Begehung, die Bereisung, Cig., Jan.; pošiljati v o., bereisen lassen, DZ.; politični o. železnice, DZ.; o. sveta, die Reise um die Welt, Cig.; — ujeta žival ima dosti obhoda, (genug Raum, um herumgehen zu können), Gor.- DSv.; — 3) der Umgang, der Verkehr, Jan.; — der geschäftliche Verkehr, DZ.; — 4) die Methode, das Verfahren, ogr.- C.
105. obsę̑žək, -žka, m. 1) die Umfassung, Cig.; — 2) der Umfang, der Bereich, Cig., Jan.; o. volitvenih okolišev, DZ.; o. kontumacijske službe, DZ.; — der Inbegriff, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Inhalt, Cig. (T.); pisma enakega obsežka, Cv.
106. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
107. odpustljìv, -iva, adj. = odpusten 5), Mur., Cig., Jan.; odpustljivi grehi, v cerkvenih knjigah.
108. okíniti, -kı̑nem, vb. pf. = oveniti (o rožah), Ip., GBrda; — prim. kiniti 2).
109. okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
110. oprávljanje, n. 1) das Verrichten, die Geschäftsbesorgung; o. službe, das Versehen eines Dienstes oder Amtes; o. cerkvenih obredov; — das Entrichten; — das Ausrüsten, das Ausstatten; — 2) das Ankleiden; — 3) das Ausrichten, die üble Nachrede, das Verleumden.
111. ovę́hniti, -vę̑hnem, vb. pf. = oveniti, Jan. (H.).
112. ovenẹ́ti, -ím, vb. pf. = oveniti, Cig.
113. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
114. patrístika, f. tisti del bogoslovja, ki se peča s cerkvenimi očeti, die Patristik, Cig.
115. 2. pẹ́ča, f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.- C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. ( Vest.), Mik. (Et.).
116. pečȃt, f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630- Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv.
117. plemenı̑t, adj. 1) = oplemenjen, befruchtet: plemenita matica, Gol.; — 2) edelgeboren, adelig; plemenitega rodu; ( nem. "von" ali "Edler von" pred imeni se sloveni z besedo "plemeniti", n. pr. I. pl. Thalberg, J. (Edler) v. Thalberg); — edel: plemenito ovočje, die Edelfrucht, Cig. (T.); plemenito mazilo, kostbare Salbe, ogr.- C.; plemenit človek, plemenitega srca, nk.
118. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
119. podložíti, -ím, vb. pf. 1) darunter legen, unterlegen; kamen p. pod kolo, da voz nazaj ne sili; — unterschieben, Cig., Jan.; — 2) unterfuttern, ausfuttern ( z. B. ein Kleid), Cig., Jan.; — 3) unterthänig machen: telo duši p., Vrt.; — p. se, sich unterwerfen: p. se cerkveni oblasti, SlN.; ponižno se p. in molčati, Cv.; — 4) p. se, sich obligieren, garantieren, C.
120. pomọ̑rstvən, -stvəna, adj. Marine-: pomorstveno ministerstvo, DZ.; pomorstveni oddelek, DZkr.
121. ponorníca, f. = ponikvenica, Cig. (T.), Jes.
122. posrẹdstvováti, -ȗjem, vb. impf. vermitteln, intervenieren, Cig. (T.); — stsl.
123. 2. povę́dati, -am, vb. impf. ad poveniti; abwelken, C.
124. povę́dniti, * -nem, vb. pf. = poveniti, C., Npes.-Schein.
125. povę́hniti, -nem, vb. pf. = povedniti, poveniti, ogr.- M., C.
126. povenẹ́ti, -ím, vb. pf. abwelken, C.; pogl. poveniti.
127. povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).
128. povràt, -vráta, m. 1) der Heimfall: na povrat, C.; — die Restitution, DZ.; — 2) die Rückkehr, Cig. (T.), Šol., C.; — 3) na p. = neredno (ali preveč ali premalo, pri gospodarstvenih rečeh), C.
129. prezę́bsti, -zę́bem, vb. pf. von Kälte durchdrungen werden, durchfrieren, sich erkälten, Cig., Jan.; pojdiva v hišo, da ne prezebeš, Jurč.; prezebel, durchfroren, Jan., C.; prezeblo truplo mu popolnoma odreveni, LjZv.
130. shǫ́dən, -dna, adj. 1) = shoda ali shodov se tičoč; shǫ̑dni govori, t. j. govori ob cerkvenih shodih, Vrtov.; — 2) passend, opportun, Jan., C., Nov.; ( hs.).
131. sinōda, f. cerkveni zbor, die Synode.
132. sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
133. sladẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) süßlich schmecken, süßeln, Jan.; sladí, es zieht ins Süße, Cig., Gor.; s. po čem, einen (süßen) Beigeschmack haben, Jan.; ( pren.) oba zgleda sladita po cerkveni slovenščini, Levst. (Zb. sp.); — 2) schmecken: komarju sladi kri, Šol.; to mi ne sladi, dazu habe ich keine Lust, Dalm.- M.
134. slovẹ̑nski, adj. slovenisch.
135. slovẹ̑nščina, f. die slovenische Sprache.
136. služȃbnik, m. der Diener; cerkveni s., der Kirchendiener; s. božji, der Diener Gottes.
137. sočȗvstvən, -stvəna, adj. sympathetisch, C.; sočuvstveni živec, Cig. (T.).
138. sovẹ̀t, -vẹ́ta, m. = svet, der Rath, Mur., Cig., Jan.; rudarski, cerkveni s., der Berg-, Kirchenrath, DZ.; — rus.
139. starẹjšína, m. 1) der Älteste, der Senior (der als solcher ein Amt ausübt), Mur., Cig., Jan.; der Senator, Cig., Jan., nk.; — der Vorsteher, der Vorgesetzte (ohne Rücksicht auf das Alter), Levst. (Nauk); cerkveni s., der Kirchenpropst, Mur., Cig., Jan., Štrek.; s. ceha, der Zunftvorsteher, Cig.; — 2) der Ordner und Leiter einer Hochzeit; — der Zeuge des Bräutigams, C., vzhŠt.
140. staroslovę̑nski, adj. altslovenisch, nk.
141. stòł, stóla, m. 1) der Stuhl, der Sessel; s. pristaviti k mizi; sodnji s., der Gerichtsstuhl, Jan.; pred sodnje stole peljati, Jap. (Prid.); — = stolič, dreifüßiger Stuhl, C., Kras; — die freistehende Bank, die Werkbank, Cig., Jan.; tesarski, rezilni stol, Dol.; — (tkalski) s., der Webstuhl, BlKr.; — die Kirchenbank, Cig., Jan.; cerkveni stoli, jvzhŠt.; — božji s., der Regenbogen, Jan., Koborid- Erj. (Torb.); — stol sv. Petra, neko zvezdje, Savinska dol.; — 2) der Dachstuhl: stoječi, ležeči s. (mit senkrecht oder schief stehenden Stützen), vzhŠt.; — 3) vezani s. (za zvon), der Glockenstuhl, Pot.- Cig.; — 4) der Tisch, ogr.- Valj. (Rad).
142. stǫ́vən, -vna, adj. stovni ("stoveni") med, der Wabenhonig, der Honigseim, ogr.- Mik., C.; — prim. sat ( stsl. sъtъ).
143. strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah ( unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
144. strȃžnik, m. der Wächter, Cig., Jan., nk.; mejni s., der Grenzwächter, Cig.; životni ali telesni s., der Leibgardist, Cig., Jan.; gozdni s., der Waldhüter, C., Jan.; — der Schutzmann (bei der Feuerwehr): gasitelji se dele na lestvenike, brizgače in stražnike, Levst. (Nauk).
145. svẹ̑tski, adj. 1) Welt-: ves s. prostor, Žnid.; svetska država, das Weltreich, h. t.- Cig. (T.); — 2) = sveten, posveten, Jan., C.; svetski in cerkveni opravitelji, DZ.
146. teorı̑ja, f. znanstveni učni stavki kake vednosti, die Theorie.
147. ugnẹ́tati, -gnẹ̑tam, vb. impf. ad ugnesti; auskneten: u. testo, Cig.; — ( pren.) u. slovenščino, der slovenischen Sprache Gewalt anthun, Levst. (Zb. sp.).
148. uvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = uveniti, Rez.- C.
149. vę́dniti, vę̑dnem, vb. impf. = veniti, Jarn., Cig., Jan., M., Podkrnci- Erj. (Torb.), Rož.- Kres.
150. venẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan., C., pogl. veniti.
151. vezīr, -rja, m. turški dostojanstvenik, der Vezier; veliki v., der Großvezier.
152. zbòr, zbóra, m. die Versammlung einer Körperschaft, das Collegium, der Rath, das Parlament u. dgl., Mur., Cig., Jan., Ravn., Škrinj., Preš.- Valj. (Rad) i. dr., nk.; cerkveni z., die Kirchenversammlung, das Concil, državni z., der Reichstag, der Reichsrath, deželni z., der Landtag, ustavodajni z., die Constituante, volilni z., die Wahlversammlung, učiteljski z., das Lehrercollegium, občni z. kakega društva, die Generalversammlung eines Vereines, veliki zbor, die Hauptversammlung, Cig., Jan., nk.; polni z., die Plenarversammlung, Cig., DZ.; — der Chor: pevski z., der Sängerchor, Cig. (T.), nk.; godčevski z., das Orchester, Jan.; — das von einem Sängerchor vorgetragene Gesangstück, der Chor, Cig. (T.), nk.; (po češ.).
153. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.
154. zidȃtvən, -tvəna, adj. Bau-: zidatveni olajški, Bauerleichterungen, Levst. (Nauk).
155. znȃnstvən, -stvəna, adj. wissenschaftlich, Jan., nk.; znanstveni izrazi, technische Ausdrücke, die Terminologie, Cig. (T.); znanstvena razbistrila, technische Erläuterungen, Levst. (Močv.).
156. znanstvənják, m. = znanstvenik, Cig. (T.).
157. zvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = zveniti, verwelken, Cig., Jan., Šol., M.
158. 1. zvenẹ́ti, -ím, vb. impf. tönen, klingen; porcelan zveni, Erj. (Min.).
159. 2. zvenẹ́ti, -ím, vb. pf., Cig., C., nam. zveniti.

   1 60

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani