venec (43)

1. vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.
2. cerkvę̑nəc, -nca, m. = cerkovnik, C., Z., Erj. (Izb. sp.), Dol.
3. črvę̑nəc, -nca, m. neka trta: rother, wälscher Tharand, rother Trollinger, Trumm.
4. drẹvę́nəc, -nca, m. = drvenec, versteinertes Holz, der Holzstein, Cig.
5. drvę̑nəc, * -nca, m. der Holzstein, Erj. (Min.).
6. ledvę́nəc, -nca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig.; — iz rus.
7. pàvẹ̑nəc, -nca, m. die Nebenkrone ( bot.), Cig. (T.).
8. privẹ́nəc, -nca, m. die Nebenkrone (paracorolla), Tuš. (R.).
9. prvẹ́nəc, -nca, m. 1) der Erstling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Erstgeborne: kraljev p., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) der Waldmeister (asperula odorata), = dišeča perla, Cig., Tuš. (R.); (morda nam. perlenec?).
10. ravę̑nəc, -nca, m. = ravanec, ogr.- C.
11. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
12. dẹvı̑ški, adj. Jungfrauen-, jungfräulich; d. venec, der Jungfernkranz; d. stan, der Jungfernstand.
13. dlésna, f. das Zahnfleisch, Cig., C.; tudi: pl. dlesne, Cig.; zobov venec gleda iz dlesen, Erj. (Som.).
14. lávorjev, adj. Lorbeer-, Cig.; l. venec, nk.
15. mīrtov, adj. Myrten-; m. venec.
16. moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.- Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
17. mučę̑nstvọ, n. das Märtyrerthum, Mur., Cig.; (moč-), ogr.- C.; venec mučenstva, die Märtyrerkrone, Erj. (Izb. sp.).
18. nadkopítən, -tna, adj. ober dem Hufe befindlich: nadkopı̑tni venec, die Fleischkrone am Pferdehufe, Cig.; nadkopitna kost, das Kronenbein, DZ.
19. nanizȃj, m. venec nanizanih stvari ( n. pr. orehov), C.
20. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
21. odlásiti, -im, vb. pf. 1) nachlassen: dež nič ne odlasi, Banjščice- Erj. (Torb.); cerkvenec je odlasil (z zvonjenjem), der Messner hat das Läuten unterbrochen, Hrušica- Erj. (Torb.); — leichter, besser werden: bolniku je odlasilo, Solkan- Erj. (Torb.); — 2) aufschieben, C.
22. odmę̑ra, f. 1) das Ausmaß, die Bemessung, Cig. (T.), C., BlKr.- M.; o. davka, Nov., Levst. (Nauk); — 2) das Abgemessene: die Periode in der Rede: Slovenec dela raji bolj kratke odmere v govoru, Levst. (Zb. sp.); — 3) obed, kadar prodano vino odmerijo in v barile pretočijo, BlKr.
23. odmóliti, -mǫ́lim, vb. pf. aufhören zu beten; abbeten: o. pet očenašev, rožni venec.
24. porǫ̑čən, -čna, adj. 1) Trauungs-; Venec sem poročni vila, Greg.; poročni prstan, der Trauring; poročna knjiga, das Trauungsbuch, Cig., Jan.; na poročni dan, am Tage der Trauung, DSv.; — 2) = priročen: poročne bukvice, Trub.
25. povlȃk, m. 1) der Anstrich, Cig.; — der Überzug: venec (zobni) zastira še trši póvlak, ki se sklenina imenuje, Erj. (Som.); — der Firnis, C., DZ.; — 2) póvlak, die Holzriese, na Gorjancih ( Dol.).
26. privẹ́nčič, m. = privenec, Tuš. (B.).
27. prvẹ́nčək, -čka, m. dem. prvenec; der Erstling, Valj. (Rad).
28. prvı̑nəc, -nca, m. = prvenec 1), Cig., Jan.
29. pȓvnik, m. 1) prvi sir, narejen v planini, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Monat Jänner, Guts.; — 3) = prvenec, der Erstling, Mur.
30. rǫ̑žənkranc, m. = rožni venec, der Rosenkranz (ein Gebet); — iz nem.
31. sənə̀c, -ncà, m. der Schlaf (die Schläfe) am Kopfe, Alas., Boh., C.; in je njemu klin prebila skozi njegov senec, Dalm.; v senca venec zadirati, Ravn.; nav. pl. senci, die Schläfe(n).
32. slȃmnat, adj. aus Stroh, Stroh-; slamnata streha; slamnati venec.
33. splésti, splétem, vb. pf. 1) zusammenflechten; tri bekove šibe s. v korobač; konju rep s.; — flechtend verfertigen, flechten; s. venec; kite si s.; mrežo s.; — strickend verfertigen, stricken: nogavice si s., Cig., nk.; — ersinnen, (izpl-) Cig.; ljudje so spleli, es geht das Gerede, Z.; — 2) s. dekleta, den Mädchen die Zöpfe flechten; s. se, sich die Zöpfe flechten; nisem še spletena.
34. spletník, m. = venec, Guts., Mur., Cig.
35. 2. svetnı̑štvọ, n. die Heiligenwürde: venec svetništva, Cv.
36. šarǫ́vən, -vna, adj. Farben-, šarǫ̑vni venec, der Farbenring, Cig. (T.); — prim. 1. šar.
37. tŕnov, adj. Dorn-, aus Dornen; trnov grm, trnov venec.
38. vẹ́nčək, -čka, m. dem. venec, das Kränzchen, Mur., Cig., Jan., nk.
39. vẹ́nčič, m. dem. venec; das Kränzchen, Guts., Jan., M.
40. viję́nəc, -nca, m. = venec, Jap. (Sv. p.), Škrinj., Valj. (Rad).
41. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
42. 1. zavíjati, -am, vb. impf. ad zaviti; 1) einwickeln, einhüllen; z. knjige v papir; otroka v cape z.; z. se v kožuhovino; gosenice se zavijajo v mešičke; — 2) Krümmungen machen; — z. svoje poti, auf krummen Wegen wandeln, Škrinj.- Valj. (Rad); — verdrehen; kokošim vratove z.; den Hühnern den Hals umdrehen; — zavija me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan., C.; — kraus machen, kräusen, Cig.; — z. se, sich winden: pot, cesta, potok se na desno, na levo zavija, die Straße, der Weg, der Bach macht einen Bogen nach rechts, links, Cig.; — z. se, kraus werden, Cig.; — glas ali z glasom z., den Ton modulieren, Cig., Jan.; — po hrvatsko z., mit dem croatischen Accente o. croatisierend sprechen; — Redewendungen gebrauchen; preudariti, kako Slovenec zavija, Levst. (Zb. sp.).
43. zǫ̑bən, -bna, adj. Zahn-; zobni zdravnik, der Zahnarzt, V.-Cig., Jan.; zobni venec, der Zahnkranz, zobna otlina, die Zahnhöhle, Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani