vena (27-126)

27. edı̑nstvən, -stvəna, adj. einheitlich, Cig., Levst. (Pril.), nk.
28. glȗšəc, -šca, m. 1) der Taube; glušci slišijo, Trub.; — 2) der Windhafer (avena fatua), Cig., C., Nov.- C.
29. gospodȃrstvən, -tvəna, adj. Wirtschafts-, Verwaltungs-; gospodarstveno leto, das Verwaltungsjahr.
30. hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).
31. hektār, -ra, m. ploskvena mera, sto arov, der Hektar.
32. hrȃmba, f. 1) die Aufbewahrung, die Verwahrung; v hrambo dati, zur Aufbewahrung geben, DZ., ogr.- C.; pod sodno hrambo vzeti, in gerichtliche Verwahrung nehmen, DZ.; — 2) der Aufbewahrungsort, Mur., Cig.; — die Kammer, C.; iti v hrambo spat, C., Npes.-K.; jedilna h., die Speisekammer, Levst. (Pril.); cerkvena h., die Kirchenschatzkammer, C.; — das Fach (zum Aufbewahren [hranva] ), Mur., Cig.
33. hudodẹ̑lstvən, -stvəna, adj. criminell, Cig.
34. izkȗstvən, -stvəna, adj. Erfahrungs-, empirisch; i. dokaz, ein Erfahrungsbeweis; izkustveno znanstvo, die Erfahrungswissenschaft, Cig. (T.); izkustvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a posteriori ( opp. umstvena v., a priori), h. t.- Cig. (T.); — prim. izkustvo.
35. izročı̑tvən, -tvəna, adj. izročitve se tičoč; — izročitveni rok, die Lieferfrist, DZ.
36. izvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-: izvršitveni pravilnik, das Vollzugsreglement, izvršitveno določilo, die Vollzugsbestimmung, DZ.
37. karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
38. kōnzulstvən, -stvəna, adj. Consulat-, Consular-: konzulstvena oblast, die Consulatbehörde, DZ.
39. 1. kúpa, f. 1) der Becher, der Kelch, die Schale, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Kast.; polno kupo žolča in strupa, Npes.- Kres; cerkvena k., der Almosenstock, Gor.; — prim. stvn. chuofa, srlat. copa, cupa, Mik. (Et.).
40. 2. lę́dvən, -dvəna, adj. 1) Lenden-: lę̑dvena mišca, der Lendenmuskel, ledvena odvodnica, die Lendenarterie, ledveno vretence, der Lendenwirbel, Cig. (T.).
41. lẹpoznȃnstvən, -stvəna, adj. ästhetisch, Cig. (T.), nk.
42. lẹ̑stvən, -tvəna, adj. Leiter-, Jan. (H.).
43. ljȗdstvən, -vəna, adj. Volks-, M., C.
44. mȃtərničast, adj. materničasta žila, die Frauenader, die Mutterader (vena saphaena), V.-Cig.
45. meroizkȗstvən, -tvəna, adj. Aich-; meroizkustvena pristojbina, die Aichgebür, DZ.
46. mę̑rstvən, -tvəna, adj. das Messen betreffend, Vermessungs-, geometrisch, Cig. (T.), Žnid.
47. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
48. mnǫ̑štvən, -tvəna, adj. mnoštveno število, der Plural, Cv.
49. molı̑tvən, -tvəna, adj. 1) = moliteven, Gebet-, Bet-; — 2) gerne betend, ZgD.
50. mrtvę̑n, adj. abgestorben, alt: mrtvena otroba, nicht mehr gebärender Mutterleib, C.
51. nadvȃrstvən, -stvəna, adj. obervormundschaftlich, Cig.
52. nadzǫ̑rstvən, -stvəna, adj. Ueberwachungs-, Inspections-: nadzorstveni odbor, der Ueberwachungsausschuss, nk.
53. narȃvstvən, -stvəna, adj. sittlich, Cig. (T.); pogl. nravstven.
54. narodnogospodȃrstvən, -stvəna, adj. volkswirtschaftlich, nationalökonomisch, nk.
55. naslẹ̑dstvən, -stvəna, adj. die Nachfolge oder Erbfolge betreffend: nasledstvena vojska, der Erbfolgekrieg, Cv.
56. nebı̑stvən, -tvəna, adj. unwesentlich, Cig. (T.), nk.
57. neznȃnstvən, -stvəna, adj. unwissenschaftlich, Cig. (T.), nk.
58. nrȃvstvən, -tvəna, adj. sittlich, moralisch, Cig., Jan., C., nk.
59. oblȃstvən, -tvəna, adj. behördlich, obrigkeitlich, nk.
60. obligácija, f. dolžno pismo (države, dežele, občine i. t. d.), obveznica, die Obligation, Cig., Jan., nk.; predstvena o., die Prioritätsobligation, DZ.
61. okǫ̑ličje, n. eine Malvenart (malva nicaeensis), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
62. óvəs, * -vsa, m. der Hafer (avena sativa); medeni o., der Frühhafer, Gor.; o. služiti: o konju, oslu, psu, kadar se na hrbet vrže ter se valja, pravi se, da "oves služi", Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — divji ali črni o., der Wildhafer, der Rauhhafer (a. strigosa), Cig., Jan.; — norski o., die Ackertrespe (bromus arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
63. ovseníca, f. 1) das Haferstroh; — 2) die Hafertruhe, DZ.; — 3) die Haferbirne, Cig.; — 4) der Glatthafer, das französische Raigras (arrhenaterum avenaceum), Z., Nov.- C.
64. páhalica, f. 1) der Wedel, Jarn.; der Fächer, Jan.; — 2) = pahavka 3), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), C.
65. páhavka, f. 1) rjuha, plahta, s katero se omlačeno žito paha, BlKr.; — 2) der Shawl, Dol.; — der Kummetlappen, Dol.; — 3) = pahalica 2), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), (-hovka) Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Nov.
66. paroplǫ̑vstvən, -stvəna, adj. Dampfschiffahrts-, paroplovstvena družba, DZ.
67. pẹ̑səm, -smi, f. das Lied; das Gedicht; cerkvena p., das Kirchenlied; zahvalna p., das Danklied, das Tedeum; narodna p., das Volkslied; junaška p., das Heldengedicht; pastirska p., das Hirtengedicht, die Idylle, Cig., Jan.; p. zložiti, ein Lied oder Gedicht verfassen.
68. pismę̑nstvən, -tvəna, adj. = literaren, Cig., Nov.- C.
69. plavı̑tvən, -tvəna, adj. das Flößen betreffend: plavitvene naprave, DZkr.
70. plǫ̑skvən, -kvəna, adj. = ploskoven, Flächen-: ploskvena mera, ploskvena ednica, das Flächenmaß, die Flächeneinheit, Cig. (T.).
71. plovı̑tvən, -tvəna, adj. zur Schiffahrt gehörig, schiffbar, C.
72. plǫ̑vstvən, -tvəna, adj. Schiffahrts-, nautisch, Cig. (T.); plovstvene pristojbine, Schiffahrtsgebüren, DZ.; plovstvena družba, die Schiffahrtsgesellschaft, Cig. (T.); plovstveno zvezdarstvo, die nautische Astronomie, Cig. (T.).
73. plȗtvən, -tvəna, adj. Floß-, Cig.
74. podẹlı̑tvən, -tvəna, adj. Verleihungs-: podelitvena pravica, Cig., Levst. (Nauk).
75. poglavȃrstvən, -stvəna, adj. k poglavarstvu spadajoč, Jan.
76. pomọ̑rstvən, -stvəna, adj. Marine-: pomorstveno ministerstvo, DZ.; pomorstveni oddelek, DZkr.
77. 1. porǫ̑štvən, -tvəna, adj. Bürgschafts-, Cig., Jan.; poroštvena dolžnost, die Haftpflicht, poroštvena razmera, das Garantieverhältnis, poroštvene napake, Gewährsmängel, DZ.
78. poslȃnstvən, -tvəna, adj. Gesandtschafts-, Legations-, Cig.
79. poslẹ̑dstvən, -stvəna, adj. consecutiv, Cig. (T.).
80. posrẹ̑dstvən, -stvəna, adj. mittelbar, Cig. (T.), DZ.; — rus.
81. postránščina, f. 1) die Nebensache: nebistvena p., Zv.; — 2) die Nebeneinkünfte, V.-Cig.; — die Nebengebüren, DZ.
82. pošiljȃtvən, -tvəna, adj. Sendungs-, Jan. (H.).
83. prẹ̑dstvən, -stvəna, adj. prioritätisch, Prioritäts-, Cig.; predstvena pravica, Cig.; predstvene obligacije, Prioritätsobligationen, DZ.
84. presǫ̑ja, f. die Beurtheilung, Cig.; zdravstvena p., DZkr.; die Kritik, die Recension, Cig., Jan.
85. prę̑šeštvən, -štvəna, adj. = prešuštven, Cig.
86. prirodoznȃnstvən, -stvəna, adj. zur Naturkunde gehörig, nk.
87. pristojnína, f. = pristojnost 2): die Competenz, DZ.; cerkvena p., die kirchliche Competenz, DZ.
88. razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).
89. redȃrstvən, -stvəna, adj. polizeilich, Polizei-, Jan. (H.).
90. rédkvən, -kvəna, (-kəvna), adj. Rettig-, Jan. (H.); (redkvin, Cig., Jan.).
91. rójstvən, -stvəna, adj. = rojsten, Mur., Cig. (T.), nk.
92. rȗdstvən, -stvəna, adj. Mineral-, mineralisch, Cig.
93. sẹmùč, conj. = temveč (iz: sem več, Mik. (V. Gr. III. 147.)); Jaz nisem moj, semuč sem tvoj, Stara cerkvena pesem- Levst. (Rok.).
94. skȓbstvən, -stvəna, adj. die Pflegschaft betreffend, Curatel-, Cig., Jan., DZ.; skrbstveno sodišče, das Curatelgericht, DZ.; skrbstveno oblastvo, die Pflegschaftsbehörde, DZkr.
95. slǫ̑vstvən, -stvəna, adj. die Literatur betreffend, literarisch, Literatur-, Cig., Jan., nk.; slovstvena kradba, das Plagiat, Cig. (T.).
96. slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
97. snǫ̑vstvən, -tvəna, adj. materiell, Cig.
98. sočȗvstvən, -stvəna, adj. sympathetisch, C.; sočuvstveni živec, Cig. (T.).
99. sǫ̑štvən, -tvəna, adj. constitutiv ( phil.), Cig. (T.).
100. sramodẹ̑jstvən, -stvəna, adj. unzüchtig, Jan. (H.).
101. srẹ̑dstvən, -stvəna, adj. mittelbar, Jan. (H.).
102. starı̑nstvən, -stvəna, adj. alterthümlich, C.
103. súžənjstvən, -tvəna, adj. die Sclaverei betreffend, sclavisch, Cig.
104. svẹtovȃvstvən, -tvəna, adj. das Rathscollegium betreffend, nk.
105. svobóda, f. 1) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodo dati komu, jemanden auf freien Fuß stellen, Cig.; s. mišljenja, die Denkfreiheit, Cig.; plovstvena s., die Schiffahrtsfreiheit, DZ.; bodi nam svoboda, möge es uns gestattet sein, Levst. (Močv.), LjZv.; — prirojena s., das Standesprivilegium, C.; — 2) der Freisitz, C.; — 3) svobóda m. der Freiherr, Mur., Jan., C.; — prim. sloboda.
106. svǫ̑jstvən, -stvəna, adj. eigenthümlich, Zora, Trst. (Let.); charakteristisch, Cig. (T.); specifisch, Cig.
107. trgȃtvən, -tvəna, adj. Weinlese-, C.
108. trikotomę̑rstvən, -tvəna, adj. trigonometrisch, Cig. (T.).
109. ȗmstvən, -stvəna, adj. Vernunft-, intellectuell, Cig. (T.); umstveno spoznanje, die Vernunfterkenntnis, Cig. (T.); u. dokaz, ein Vernunftbeweis, Cig. (T.); — vernunftmäßig, Cig. (T.); umstvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a priori, aus Gründen, Cig. (T.); — geistig, Cig. (T.); umstvene sposobnosti, die Geistesanlagen, Cig. (T.).
110. vȃrstvən, -əna, adj. Schutz-: varstvene priprave, nk.; — vormundschaftlich: varstvena oblast, DZ.
111. vę̑rstvən, -stvəna, adj. Religions-: verstvena zaloga, der Religionsfonds, DZ.
112. volı̑tvən, -əna, adj. Wahl-, Levst. (Nauk), nk.; volitvena komisija, DZkr.
113. vročı̑tvən, -tvəna, adj. Zustellungs-: vročitvena pola, DZkr.
114. zadȏłžnica, f. die Schuldverschreibung, die Obligation, Cig. (T.), DZ.; državna z., die Staatsschuldverschreibung, DZ.; predstvena z., die Prioritätsobligation, DZ.; delna z., die Theilschuldverschreibung, DZ.
115. zastǫ̑pstvən, -stvəna, adj. repräsentativ: zastopstvena ustava, die Repräsentativverfassung, Cig. (T.).
116. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.
117. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
118. zgodovína, f. der Geschichtsstoff, die Geschichte, Cig., Jan., nk.; občna z., die Weltgeschichte, Cig., Jan., Jes., nk.; posvetna, cerkvena z., die Profan-, die Kirchengeschichte, Cig., Jan.
119. zidȃtvən, -tvəna, adj. Bau-: zidatveni olajški, Bauerleichterungen, Levst. (Nauk).
120. známenstvən, -stvəna, adj. symbolisch, h. t.- Cig. (T.).
121. znȃnstvən, -stvəna, adj. wissenschaftlich, Jan., nk.; znanstveni izrazi, technische Ausdrücke, die Terminologie, Cig. (T.); znanstvena razbistrila, technische Erläuterungen, Levst. (Močv.).
122. zvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-, Jan. (H.).
123. ženítvən, -tvəna, adj. Hochzeits-, Verehelichungs-.
124. žę̑tvən, -tvəna, adj. Ernte-, Mur.
125. živinozdrȃvstvən, -stvəna, adj. Veterinär-, C., nk.
126. žȓtvən, -tvəna, adj. Opfer-: žrtvena gostba, das Opfermahl, Cig. (T.).

   1 27

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani