ven (1711)

1. 1. və̀n, adv. = vun, hinaus, Cig., Jan., nk.
2. 2. vẹ̀n, adv. doch, C.; to pa ven ne bo res, Dol.- Levst. (M.); — ja, Npes.-Vraz, vzhŠt.; ven pridem, ich komme ja, M.; — nam. vem; prim. vedeti.
3. vę́nahti, f. pl. = božič, Rez.- C.; — iz nem. Weihnachten.
4. venȃlnica, f. kar pri planinskem skupnem gospodarstvu ostane mleka črez mezdo (80 liber), gre v "venalnico", (od it. venale, käuflich), na Bolškem- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
5. vẹncenǫ̑səc, -sca, m. der Kranzträger, Jan.
6. vẹ̑nčanəc, -nca, m. der Bekränzte, Jan. (H.); — der Kronenträger, Cig.
7. vẹ̑nčanje, n. das Bekränzen, die Bekränzung, Mur., Cig., nk.; — die Krönung, Mur., Jan., nk.
8. vẹ̑nčar, -rja, m. der Kranzhändler, der Kranzflechter, Cig.
9. vẹ̑nčarica, f. die Kranzflechterin, Cig.
10. vẹ́nčast, adj. kranzförmig, kronenartig, Cig., Jan.
11. vẹ̑nčati, -am, vb. impf. bekränzen, Mur., Cig., Jan., nk.; — krönen, Guts., Mur., Jan., nk.
12. vẹ́nčək, -čka, m. dem. venec, das Kränzchen, Mur., Cig., Jan., nk.
13. vẹ́nčən, adj. Kranz-, Kronen-: venčna kost, das Kronenbein, Bleiw.- Cig.
14. vę̑nči, adj. compar., nam. veči, Goriš.- Erj. (Torb.), Ben.- Kl.
15. vẹ́nčič, m. dem. venec; das Kränzchen, Guts., Jan., M.
16. vẹ́nčiti, -im, vb. impf. = venčati, C.
17. vẹ̀nda, adv. 1) wahrscheinlich, C., Rib.- Škrab. (Cv.); — vielleicht, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) = 2. ven, ja, doch, ogr.- C.
18. vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.- Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).
19. vẹ̀ndər, conj. = vendar, Levst. (Nauk), Cv.
20. vendríca, f. = mendrica, die Weinraute (ruta graveolens), vzhŠt.; ( prim. vendrut, vendrit, ogr.- C.; iz nem. "Weinraute").
21. vənẹ̑, adv. draußen, Gor., Dol.
22. vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.
23. vẹ̑nək, -nka, m. das Kränzchen, Valj. (Rad).
24. vẹ̀nər, conj. = vendar 1), Dict., Krelj, Trub.
25. venẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan., C., pogl. veniti.
26. vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče- Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
27. vę́niti, -nem, vb. impf. welken; travica od solnca sehne, od zime vene, ogr.- Valj. (Rad); — trocken werden (vom Erdboden), C.
28. venljìv, -íva, adj. verwelklich, Cig., nk.; — hinfällig, vergänglich, nk.
29. vę́no, adv. = vedno, C., Mik.; veno in veno popija, er sauft immerfort, M.
30. venoga, pron. = 2. oní (one, ona), Mik.
31. venomę̑r, adv. = v eno mer, in einem fort.
32. venomę́rən, -rna, adj. unaufhörlich, continuierlich, Mur., Jan.
33. vę́ntanje, n. das Abwehren: bolehali so, pa zmerno življenje in modro ventanje jim je pomagalo težave prenašati, Slom.
34. 1. vę́ntati, -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.- C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.
35. 2. vę́ntati, -am, vb. pf. = fentati (zugrunde richten), Gor.
36. vę́ntavəc, -vca, m. der Abwehrer, C.
37. ventíti, -ím, vb. impf. hudo v. proti komu, jemandem scharf entgegentreten, Rib.
38. ventováti, -ȗjem, vb. impf. abwehren: ker je lakoto in žejo do resnice in do dobrosti v nas dejal, ji ne bo hotel ventovati, Ravn.; — abhelfen, Mur.
39. administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
40. advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
41. advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
42. aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.
43. atributīvən, -vna, adj. attributiv, nk.
44. báhavən, -vna, adj. prahlsüchtig, ruhmredig, aufschneiderisch, Mur., Cig., Jan.
45. bajeslǫ́vən, -vna, adj. mythologisch, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
46. bájevən, -vna, adj. Zauber-: bajevna moč bajil, Navr. (Let.).
47. bȃnkovən, -vna, adj. Bank-: bankovna delnica, die Bankaktie, Cig. (T.).
48. bȃrvən, -vna, adj. Farben-; barvni čut, der Farbensinn, barvna slepota, die Farbenblindheit, barvni odklon, die chromatische Abweichung, Žnid.; farbig, chromatisch, Žnid.
49. basnoslǫ́vən, -vna, adj., Cig., Jan.; pogl. bajesloven.
50. bátrivən, -vna, adj. 1) beherzt, muthig, C., ogr.- Let.; — 2) tröstlich, ogr.- M.
51. bẹloglávən, -vna, adj. = beloglav, Cig.
52. bẹlokŕvən, -vna, adj. weißblütig, Cig.
53. besẹdoslǫ́vən, -vna, adj. etymologisch, Cig., Jan.
54. bistroglávən, -vna, adj. talentiert.
55. bı̑stvən, -tvəna, adj. wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; constitutiv, ( phil.), Cig. (T.).
56. bı̑tvən, -tvəna, adj. Schlacht-, Z.
57. blagonarávən, -vna, adj. = blagonraven, Cig. (T.).
58. blagonrávən, -vna, adj. wohlgesittet, Mur., Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.); — stsl. in rus.
59. blagoslǫ́vən, -vna, adj. 1) Weihe-: blagoslovna voda, das Weihwasser, Cig.; blagoslovne podobe, Weihebilder, Vrt.; — 2) segensreich, glücklich, C.
60. blagǫ́vən, -vna, adj. Waren-: blagovna borsa, die Warenbörse, Levst. (Nauk); — blagovno hranišče, das Warenmagazin, ZgD.
61. blatobljúvən, -vna, adj. schlammspeiend: blatobljuvni ognjenik, der Schlammvulcan, Jes.
62. blebetávən, -vna, adj. = blebetav, Cig.
63. blẹdǫ́vən, -vna, adj. etwas blass, fahl, Mur., Cig., Jan.
64. bljúvən, -vna, adj. Brech-, Cig.; — bljuvna sol, der Brechweinstein, Cig.; bljuvni prah, das Brechpulver, Jan.
65. bogoslávən, -vna, adj. Gott preisend, Cig.
66. bogoslǫ́vən, -vna, adj. theologisch, Cig., Jan., nk.
67. bogosprávən, -vna, adj. Gott versöhnend: bogospravni dar, das Versöhnungsopfer, Cig., Burg.
68. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
69. boloslǫ́vən, -vna, adj. pathologisch, Cig.
70. borǫ́vən, -vna, adj. 1) Föhren-, Kiefer-, Jarn., M.; — 2) nicht fein, grob, C.; — prim. borov.
71. bōrsovən, -vna, adj. = borsen: borsovni papirji, das Börsenpapier, DZ.
72. božȃnstvən, -tvəna, adj. göttlich, nk.
73. bratovən, -vna, adj. = bratovski: bratovna ljubezen, Guts. (Res.).
74. brezbárvən, -vna, adj. farblos, Cig., Jan.; — achromatisch, Cig. (T.).
75. brezbístvən, -tvəna, adj. wesenlos, Cig.
76. brezcẹ́vən, -vna, adj. brezcevne rastline, Zellenpflanzen, Cig. (T.).
77. brezčȗvstvənost, f. die Gefühllosigkeit, die Apathie, Cig. (T.).
78. brezdəžę́vən, -vna, adj. regenfrei, Jan.
79. brezdomǫ́vən, -vna, adj. heimatlos: brezdomovni ljudje, Levst. (Nauk).
80. brezglávən, -vna, adj. kopflos, Jan., Cig., nk.
81. brezkŕvən, -vna, adj. blutlos, Cig., Jan.
82. brezpę́vən, -vna, adj. gesanglos, Jan.
83. brezpostávən, -vna, adj. gesetzlos, Jan.
84. brezprávən, -vna, adj. rechtlos, Cig.
85. brezslávən, -vna, adj. ruhmlos, Cig., Jan.
86. brezsnǫ́vən, -vna, adj. immateriell, Cig.
87. breztežávən, -vna, adj. mühelos, Jan.
88. brezvẹ̑nčnica, f., pl. brezvenčnice, kronenlose Pflanzen, Cig. (T.).
89. brı̑tvən, -vəna, adj. Rassiermesser-: britveni tok, das Rasiermesserfutteral, Habd.
90. brı̑tvənica, f. die Rasiermesserscheide, Cig.
91. brodȃrstvən, -stvəna, adj. Schiffahrts-, Jan.
92. brvən, ** brvna, m. = brvno, bruno, BlKr.
93. brzojávən, -vna, adj. telegraphisch, nk.
94. cácavən, -vna, adj. verzärtelt, empfindlich, ogr.- C.
95. cę́cavən, -vna, adj. saugend, C.
96. cę́hovən, -vna, adj. Zunft-: cehovna knjiga, das Zunftbuch, Cig., Jan.
97. cẹnı̑tvən, -vəna, adj. Schätzungs-, Nov.
98. cẹnǫ́vən, -vna, adj. Preis-: cenovna poverilnica, das Marktpreiscertificat, Levst. (Nauk).
99. cerkǫ́vən, -vna, adj. = cerkven, Cig., Jan.; cerkovno blago, Dalm.
100. cerkvę̑n, adj. Kirchen-, kirchlich; cerkveno je ognjeno, das Kirchengut ist unantastbar, Z.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani