venčati (12)

1. vẹ̑nčati, -am, vb. impf. bekränzen, Mur., Cig., Jan., nk.; — krönen, Guts., Mur., Jan., nk.
2. ovẹ̑nčati, -am, vb. pf. 1) bekränzen, Cig., Jan., M., nk.; — 2) krönen, Cig., Jan., ogr.- M.
3. razvẹ̑nčati, -am, vb. pf. entkränzen, Cig.
4. skrivę̑nčati, -am, vb. pf. = skrivenčiti: s. se, (o lesu) verkrüppeln, Cig., Šol.
5. skvę́nčati, -ím, vb. impf. jammern, winseln, M., Z.; matere vse blede skvenče, Ravn.; — prim. skvičati.
6. zazvę́nčati, -ím, vb. pf. erklirren, erklingen, Zora; Zazvenčalo je strašno, (o zlatih okovih), Npes.-K.
7. zažvę́nčati, -ím, vb. pf. = zazvenčati, einen Klang von sich geben, Cig.
8. zvę́nčati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi zvenči, es klingt mir in den Ohren, C., Z.; še zdaj mi zvenči po klofuti, Dol.; Zlata okova mi zvenči, Npes.-K.; okna so zvenčala, LjZv.
9. žvę́nčati, -ím, vb. impf. = zvenčati, klingen, Mur., C., Met.
10. ovẹnčávati, -am, vb. impf. ad ovenčati, Zora.
11. ovẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ovenčati, Cig.
12. vẹ́nčiti, -im, vb. impf. = venčati, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani