veljaven (10)

1. veljávən, -vna, adj. 1) giltig, in Geltung; — 2) ansehnlich, angesehen, einflussreich.
2. enakoveljávən, -vna, adj. von gleicher Geltung, nk.
3. neveljávən, -vna, adj. ungiltig.
4. občnoveljávən, -vna, adj. allgemein giltig, nk.
5. połnoveljávən, -vna, adj. vollgiltig, Jan.
6. pravnoveljávən, -vna, adj. rechtsgiltig, Cig., nk.
7. pravoveljávən, -vna, adj., Jan., pogl. pravnoveljaven.
8. preveljávən, -vna, adj. zu angesehen; — überaus angesehen.
9. veljȃvnik, m. veljaven mož, angesehener Mann, C., ZgD., Zora.
10. zmẹ̑nək, -nka, m. die Unterredung, C., Št.; — die Verabredung, Jan., Zora, DZ., C.; po prejšnjem zmenku, Jurč.; z. ni veljaven, Levst. (Nauk); v zmenku biti s kom, mit jemandem eine Verabredung haben, Jurč.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani