veljak (3)

1. velják, m. ein angesehener Mann, der Magnat; ljuba gospoda, to je, vi veljaki! Dalm.; oblastniki in veljaki, Trub.; cerkovni veljaki, die Prälaten der Kirche, Krelj; — der Machthaber, Nov.; — die Autorität, Levst. (Močv.).
2. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
3. velmož, m. = veljak, nk.; — prim. stsl. velьmoža.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani