velitelj (4)

1. samovelı̑telj, m. der Dictator, Cig., Vest.
2. samovelı̑teljstvọ, n. die Dictatur, Cig., Vest.
3. opravník, m. der Functionär, C., DZ.; občinski opravniki, die Gemeindeorgane, Levst. (Nauk); — der Geschäftsleiter, Jan.; obrtovni o., Levst. (Pril.); der Factor, Cig., Jan.; der Commissionär, der Disponent, Cig.; der Manipulant, C.; der Geschäftsträger, Jan.; der Agent, Cig., Jan., DZ.; konzulski o., der Consularagent, DZ.; trgovski o., der Handelsagent, Cig., Jan.; — = upravnik, der Verwalter, Cig.; — oprȃvnik, gospodar in velitelj v planinskem stanu ter ob enem tudi sirnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
4. samovelẹ̑vəc, -vca, m. = samovelitelj, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani