velik (732)

1. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
2. velikáčenje, n. die Großthuerei, Zv., Bes., SlN.
3. velikȃn, m. ein großer Mensch, der Riese.
4. velikána, f. 1) die Riesin, Jan.; — 2) das Straußgras (agrostis), C.
5. velikȃnka, f. die Riesin, Mur., Cig., Jan.
6. velikȃnski, adj. riesengroß, kolossal.
7. velikȃnstvọ, n. die Riesengröße, Jan.
8. velíkast, adj. ziemlich groß, Cig.
9. velikáš, m. der Magnat, Cig., Jan., ogr.- M., Mik., kajk.- Valj. (Rad), nk.
10. velikáški, adj. Magnaten-, nk.
11. velikȃva, f. die Größe, Notr.
12. velı̑kljat, adj. ziemlich groß, Cig.
13. velikocẹ́stən, -stna, adj. zur Hauptstraße gehörig, nk.
14. velikocvẹ́tən, -tna, adj. großblumig, Cig.
15. velikǫ̑ča, f. die Größe, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
16. velíkọčas, adv. = velikokrat, C.
17. velikodúšən, -šna, adj. großmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
18. velikodȗšje, n. die Großmuth, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
19. velikodȗšnica, f. die Großmüthige, Jan. (H.).
20. velikodȗšnik, m. der Großmüthige, Mur.
21. velikodúšnost, f. die Großmüthigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
22. velikoglàv, -gláva, adj. großköpfig: velikoglavi kalin, Preš.
23. velíkọkaj, pron. = mnogokaj, gar vieles, Kres.
24. velikoknę̑ški, adj. = velikoknežji, Jan.
25. velikoknę̑žji, adj. großfürstlich, Jan.
26. velíkọkrat, adv. vielmals, oft.
27. velíkọkratən, -tna, adj. oftmalig.
28. velikokrı̑žnik, m. der Großkreuzritter, Cig., Jan., DZ.
29. velikokȗpəc, -pca, m. = veletržec, Cig., Jan.
30. velikolẹ́pən, -pna, adj. prächtig, Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
31. velikolẹ̑pje, n. die Pracht, Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
32. velikolìst, -lísta, adj. großblätterig, Jan., Vrt.
33. velikolístən, -tna, adj. großblätterig, Cig., Jan.
34. vę̑likoma, adv. größtentheils, C.; oft, C.
35. velikomȃšnica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
36. velikomȃšnjak, m. der Monat August, C., kajk.- Valj. (Rad).
37. velikomẹ́stən, -tna, adj. großstädtisch, Cig., Jan., nk.
38. velikomẹščàn, -ána, m. der Großstädter, Cig., Jan., nk.
39. velikomǫ̑štvọ, n. das Vielvermögen, kajk.- Valj. (Rad).
40. velikomǫ́žən, -žna, adj. großmächtig, Jan.
41. velikonóčən, -čna, adj. Oster-, österlich.
42. velikonóčnica, f. 1) das Ostermahl, Cig., Jan.; velikonočnico jesti, das Ostermahl halten, V.-Cig.; — 2) das Osterlied, Mur.; — 3) die Küchenschelle, das Windröschen (anemone pulsatilla), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); — = pljučnica 2), das Lungenkraut, Strp.
43. velikoobčı̑nski, adj. zur Hauptgemeinde gehörig, Levst. (Pril.).
44. velikoobẹ́tən, -tna, adj. vielversprechend, Ravn.- C.
45. velikoòk, -ǫ́ka, adj. großäugig, Jan.
46. velikosobǫ́tən, -tna, adj. Charsamstags-.
47. velikosŕčən, -čna, adj. großherzig, Mur., Cig., Jan., nk.
48. velikosȓčje, n. die Großherzigkeit, Cig.
49. velikosŕčnost, f. die Großherzigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
50. velikọ̑st, f. die Größe; po velikosti, der Größe nach.
51. velikošọ̑ləc, -lca, m. = visokošolec, LjZv.
52. velikóta, f. die Größe, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
53. velikótən, -tna, adj. großartig, Jan.
54. velikotȓžəc, -žca, m. = veletržec, Jan. (H.).
55. velikotȓžje, n. = veletrštvo, der Großhandel, Cig. (T.).
56. velikoùh, -úha, m. ein großohriger Mensch, C.
57. velikoùst, -ústa, adj. 1) mit großem Munde, Mur., Jan.; — 2) großsprecherisch, Mur.
58. velikoústən, -tna, adj. = širokousten, großsprecherisch, Mur., Cig.
59. velikoȗstnež, m. = širokoustnež, der Prahler, Mur., Cig., C.
60. velikoȗstnik, m. = velikoustnež, Mur.
61. velikoústnost, f. = širokoustnost, die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Mur.
62. velikováti, -ȗjem, vb. impf. großthun, Polj.
63. velikovẹ̑dəc, -dca, m. der Vielwisser, Nov.- C.
64. velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)- Mik.
65. velikovı̑t, adj. großartig, C.
66. velikovlástən, -tna, adj. großmächtig, Cig.
67. velikovójvodski, adj. großherzoglich, Cig., Jan.
68. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
69. velíkrat, adv., nam. velikokrat.
70. vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.
71. povelikonóčən, -čna, adj. nach Ostern fallend: povelikonočna nedelja, SlN.
72. prevélik, -íka, adj. zu groß; — überaus groß.
73. prevelikọ̑st, f. die Übergröße, Mur., Cig.
74. samovélik, -íka, adj. allein groß, Mur., Ravn.
75. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
76. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
77. ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
78. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
79. aōrta, f. velika odvodnica, die Aorte.
80. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
81. 1. barı̑gla, f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.
82. bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
83. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
84. bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.
85. bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.
86. berı̑j, m. velika luža, der Tümpel, Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. berig.
87. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
88. 2. bətìč, -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
89. 1. bìč, bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
90. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
91. bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
92. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
93. bołháč, m. 1) kdor ima veliko bolh, Z., Valj. (Rad); — 2) der große Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.).
94. 2. bǫ̑mba, f. velika, otla, razletna krogla, die Bombe.
95. bǫ́triški, adj. botriška nedelja, t. j. prva po veliki noči, Pjk. (Črt.).
96. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
97. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
98. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
99. breztẹlę́sən, * -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan., Cig. (T.), entkörpert, Cig.; Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, Vod. (Pes.).
100. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.

1 101 201 301 401 501 601 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani