vel (901-1.000)

901. prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.- Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.
902. próstor, -ǫ́ra, m. der Raum, der Platz; tu ni prostora za toliko ljudi; nisem več prostora dobil, ich habe keinen Platz mehr bekommen; tu bi bil lep p. za hišo; veliko prostora vzeti (jemati), viel Raum einnehmen; — prostora dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); — die Räumlichkeit, die Localität, nk.
903. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
904. psováti, psȗjem, vb. impf. beschimpfen, schmähen, lästern; njih veliko mene psuje, Dalm.; Boga p., Gott lästern, ogr.- C.
905. púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
906. punčȃra, f. = velika punca, ein großes Mädchen, Jurč., LjZv.
907. pȗpək, -pka, m. die Kaulpadde, Cig.; veliki p., der große Wassermolch (triton cristatus), Erj. (Ž.).
908. rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
909. rákovica, f. 1) das Krebsweibchen, Mur., Jan., Pjk. (Črt.); — 2) die Krabbe, Cig. (T.), DZ.; navadna r., die gemeine Krabbe (portunus maenas), velika r. (cancer pagurus), Erj. (Ž.); — 3) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
910. rámenọ, adv. überaus, sehr, ungemein, Meg.- Mik., Cig., Jan.; moji grehi so mi rameno zlo žal, Schönl., Kast.; vsa zemlja je rameno opuščena, Skal.- Let.; rameno velik razloček med ljudmi, Bas.; Al' mi je daleč rameno, V kranjski dežel' na Belem Kamenu, Npes.-K.
911. ranfolína, f. neka vinska trta: der Kölner, der Veltliner, Št.- C.; der "Ranfler", Trumm.
912. rántaha, f. = velika ruha, die Plache; r. se razgrinja po tleh; z njo se pokrivajo kolibe ob semnjih; — iz nem. Randtuch, Mik. (Et.).
913. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
914. razálọ, n. 1) das Streichholz (beim Messen des Getreides), Cig. (T.); — 2) das Nivellierinstrument, Cig. (T.).
915. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
916. razsȃja, f. das Toben, das Unwesen, Cig., Jan., Mur.; veliko divjanja in razsaje je bilo, Ravn.
917. razsežȃj, m. die Ausdehnung, der Umfang, Cig. (T.), DZ., Vrt.; v takem razsežaju, DZ.; — po vsem razsežaju vinarstva, auf dem gesammten Gebiete des Weinbaues, DZ.; v razsežaju glavnega poveljstva, nk.
918. razslovẹ́ti se, -ím se, vb. pf. überall bekannt werden, Cig., Jan.; ta reč bi se razglasila in razslovela, Trub.
919. raztȃkati, -am, vb. impf. ad raztočiti; 1) auseinanderschenken; vino r. iz velike posode v manjše; r. se, auseinanderfließen; — 2) verschwenden: r. svojo imovino, Levst. (Nauk).
920. raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
921. raztežȃj, m. die Ausdehnung, Cig.; — prikupil je travnikov in gozda velik raztežaj (eine große Fläche), Jurč.
922. raztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) auseinanderschenken: vino iz velikega soda v majhne r.; ausschenken; krčmar je vse vino raztočil; — 2) verschleudern, verschwenden: r. svojo imovino, Levst. (Nauk).
923. razȗstnik, m. = človek z velikimi usti, Cig.
924. razvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. zerwehen; — zerstreuen: zasmehovani smo od vseh narodov, ki si nas med nje razvel, Ravn.
925. razvlȃka, f. 1) die Plackerei, V.-Cig., Jan.; posvetne razvlake, Ravn.; — 2) = razvlečene reči, das Gerümpel, Lašče- Levst., Dol.; po kotih je bilo veliko razvlake, Jurč.; stara r., altes Zeug, Cig.; — die Unordnung, V.-Cig., Jan.; — das Gewühl, Mur., Dol.; — 3) eine ausgedehnte Wirtschaft, ein ausgedehnter Grundcomplex, Dol.; ein weites Gebäude, Jan., Kr.- Valj. (Rad); no, ali ni ta razvlaka magazin? LjZv.; — nav. razlaka.
926. rę̑dən, -dna, m. = red f. 2) der Schwaden: delaš velik r., Ip.
927. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
928. rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.
929. rjavína, f. 1) der Rost; — 2) rostige Dinge; — 3) neka vinska trta, Konjice ( Št.)- Erj. (Torb.); rother Portugieser, = kraljevina, Trumm.; — debela r., rother Veltliner, Trumm.
930. robı̑łnica, f. = velika sekira, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dol., Kras, Tolm.
931. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
932. rọ̑p, m. der Raub; čebele gredo na rop; — die Beute; rop so mej seboj razdelili; velik r., große Beute, Dalm.; — prim. stvn. roub, Mik. (Et.).
933. ropótəc, -tca, m. 1) das Polterwerkzeug: die Ratsche, die Klapper, Cig., Jan., M., C.; — die Klappermühle als Vogelscheuche, M., LjZv., Tolm.; velik ropotec, pa malo melje = viel Geschrei u. wenig Wolle, Guts.- Cig.; — 2) der Wecker in den Uhren, Cig.; — der Wecker in den Mühlen, Cig.; — 3) der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., C., Gor.; — die Polternuss, Cig., Jan.
934. rosíti, -ím, vb. impf. 1) rosi, es thaut; es regnet in feinen Tropfen; — oblak rosi, die Wolke lässt einen feinen, thauartigen Regen fallen, Cig.; — oko rosi, das Auge thränt; — 2) anfeuchten, netzen; dežek zemljo rosi; Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil? Npes.- Dol.; začne s solzami njegove noge rositi, Jsvkr.; — vom Thau anfeuchten lassen: lan r., den Flachs rösten.
935. rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.- Erj. (Torb.).
936. rȗmpa, f. 1) der Knollen, der Knorren ( z. B. am Holze), C.; — 2) neka velika hruška, Mur., vzhŠt.
937. 2. rúpa, f. 1) das Rasenstück, C.; — 2) rupe = šota, der Torf: požigati in rezati rupe, Levst. (Močv.); — 3) neki plevel z dolgimi koreninami, C.; = huda r., Z.
938. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
939. sȃčar, -rja, m. = velik sak, v katerem se ribe hranijo, vzhŠt.- C.
940. sadníca, f. die Pflanzschule, ZgD.; odprti jarki so prave sadnice plevelskih rastlin, Nov.
941. salamāndər, -dra, m. s. velikan, der Riesensalamander (megalobatrachus maximus), Erj. (Z.).
942. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
943. sȃmez, m. das Einzelne, M.; das Einzelwesen, Cig. (T.); — v naslednjih rekih: po samezu (po samezi, posamezi), einzeln; po samezu jim k sebi veleva, er lässt sie einzeln zu sich kommen, Ravn.; na samezu stoji = na samem stoji, Cig.
944. samosvę̑t, -svę́ta, adj. alleinheilig: samosvet, samovelik, Ravn.
945. sȃvščica, f. velika s., die Tauchergans (mergus merganser), Cig., Frey. (F.).
946. sənjə̀m, -njmà, m. 1) der Markt, der Jahrmarkt; živinski s., der Viehmarkt; veliki s., die Messe, Cig. (T.); na s. iti; tudi: iti v s., Levst. (Rok.); na senjmu kupiti; komu kaj senjma kupiti, prinesti, einem etwas auf dem Markte kaufen, vom Markte als Geschenk mitbringen; — 2) das Kirchweihfest, Gor.; — ( nav. semənj, smənj; tudi: sejəm, sajəm); "sinym", Meg.; na tvoje "synme", Dalm.; — prim. stsl. sъnьmъ, Versammlung.
947. sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
948. sežȃj, m. 1) die Griffweite, Jan. (H.); — die Tragweite ( fig.), Cig., Jan.; pripoznali so veliki sežaj železnocestnih koncesij, Pavl.; — der Bereich: s. kakega zavoda, DZ.; — 2) = seženj 1), die Klafter, Habd.- Mik., C.
949. sicèr, adv. 1) sonst, andernfalls; plačaj, sicer bo druga, Mur.; anders: ako sicer hočemo zveličani biti, Krelj; — übrigens, im übrigen; sicer te pa nihče ne sili; — 2) zwar: dal bi mu sicer, pa mu ne upam; on je sicer priden, pa kaj pomaga, ker nima dobre glave.
950. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
951. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
952. siromačı̑ja, f. = 1) siromaštvo, Cig., Jan.; moja s., mein Bisschen Armut, Cig.; — 2) coll. arme Leute, Jan.; kaj se pa more velicega zgoditi le-tej siromačiji? Levst. (Zb. sp.).
953. sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
954. skládałnica, f. 1) die Holzhütte, C.; — 2) der Stoß, Cig., Jan., nk.; s. drv, Levst. (Zb. sp.); drva v velike skladalnice zložiti, Ravn. (Abc.).
955. sklẹ̑dnik, m. 1) das Schüsselgestell; — 2) psovka veliki, suhi ženski, Lašče- Levst. (Rok.).
956. skomárati, -am, vb. pf. sich auf die Beine helfen, sich aufrichten, Jan., C.; Savel je počasi na noge skomaral, Ravn.; ( nam. vzk-).
957. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
958. skrkòt, -óta, m. = usehlo stebelce, uvela zel (tudi: skrkǫ̑t, f.), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
959. slȃk, m. 1) = stranica pri lesi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (iz: svlak); — 2) slaki, Windlinge (convolvulaceae), Tuš. (R.); njivski s., die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tuš. (R.); — veliki s., die Zaunwinde (convolvulus sepium), Josch; = plotni s., Cig.; bodeči s., die Stechwinde, die Sassaparille (smilax aspera), Cig., Medv. (Rok.); šmarni s., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Jan., Z., Josch.
960. slapník, m. der Seetaucher: veliki s., der schwarzhalsige Seetaucher (colymbus glacialis), Frey. (F.); severni s., der Polartaucher (colymbus septentrionalis), Erj. (Z.).
961. sláva, f. der Ruhm; bojna slava, der Kriegsruhm; — die Herrlichkeit: božja slava; — die Verherrlichung: Bogu slavo dajati, Gott preisen; slava Bogu! Gott sei gepriesen! slava! hoch! v slavo rojstnega dneva, zur Feier des Geburtstages, Cig.; — der Prunk, das Gepränge, Alas., Cig.; bila je velika slava, Z.
962. slávəc, -vca, m. die Nachtigall (lusciola luscinia); veliki s., der Sprosser (lusciola philomena), Erj. (Ž.); gozdni s., die Waldnachtigall, ponočni s., die Aunachtigall, Levst. (Nauk).
963. slȃvje, n. die Feierlichkeit, nk.; veliko slavje slaviti, Z.; s slavjem koga pokopati, SlN.; — der Triumph, Jan.
964. slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
965. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
966. slȗtvọ, n. der Ruf, die Berühmtheit: o tem gre veliko slutvo, ta človek je v velikem slutvu, GBrda.
967. slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
968. smȃnja, f. = velika suša, ki požge vso rast: taka smanja je, da ni moči pasti, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.); — ( nam. smajina?).
969. smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
970. smrdẹ̑la, f. 1) = smrdokavra, Jan. (H.); — 2) die Wucherblume (leucanthemum), Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad); = velika s., Cig.; — tudi: die Hundskamille (anthemis cotula), Cig., Tuš. (B.).
971. snopàt, -áta, adj. untersetzt, breit: snopat je prašič, velik pa ni, Ig (Dol.).
972. sobǫ́ta, f. der Samstag; velika s., der Charsamstag.
973. sopȃra, f. der Dunst, Cig. (T.); vročina izpremeni močo v soparo, Zv.; ves se kadi od sopare, Zv.; Sopare le se shajajo In veli svet napajajo, Levst. (Zb. sp.); — = para, der Dampf, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ., Vrt.
974. sopèt, -ę́ta, m. der Wasserschwall: sopeti ("supeti") so prihiteli po jarkih, SlN.; veliki sopeti ("supeti") s sodrgo vred privro z bregov, Bes.; — prim. sopot 3).
975. sọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.); sosebna (sus-) sorta, Dict.; soseben (sus-) dar božji, Dalm.; velika in sosebna (sus-) sreča, Jsvkr.; — sosebno = posebno (insbesondere, vorzüglich), Cig., Jan., Jurč., LjZv.
976. sóva, f. die Nachteule; mala s., die mittlere Ohreule (strix otus), Cig.; = rogata s., die Horneule, Cig.; = mala uhasta s., Frey. (F.); — pegasta s., die Schleiereule (strix flammea), Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — rjava s., die Brandeule (strix stridula), Cig.; tudi: rumena skalna s., Frey. (F.); — grozna ali velika lesna s. = bubuj, sovjak, Frey. (F.); — tudi: sȏva, Valj. (Rad).
977. sovrȃštvọ, n. die Feindschaft, der Hass; v sovraštvu sta živela, sie waren einander feind; v sovraštvu sta si, sie sind miteinander verfeindet; s. do koga, česa, der Hass wider, gegen jemand, etwas.
978. 1. spáriti, -pȃrim, vb. pf. dampfen machen, abdämpfen, dünsten; Gradnik ga (krompir) rad v salati je Al' sparjen'ga v kozici, Npes.-K.; s. se, abdampfen, abrauchen; sparjena jed, jvzhŠt.; vino, ki je dolgo na solncu, se spari; — sparjen = vel, welk, vzhŠt.
979. spéči, spéčem, vb. pf. 1) durch Backen verbinden, zusammenbacken, Cig.; — 2) backen, braten; veliko kruha, mesa s.; kruh se ni dosti spekel; — 3) durch Feuer versehren: prste si s.; s. se, sich verbrennen; — ( fig.) spekel se je, er ist übel angekommen, er hat sich verrechnet.
980. spestíti, -ím, vb. pf. 1) konoplje s., t. j. velike snope v majhne snopiče (pesti) razvezati, Dol.; — 2) s. se, sich in einen Faustkampf einlassen, Let.
981. splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.- Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.- Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; ( hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče- Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.- Cig.; (splav f. Jan.).
982. spljáka, f. ploščat, ne prevelik kamen: igrajmo v spljake! Solkan- Erj. (Torb.); — nam. spiljaka? prim. spilja.
983. 2. spórnost, f. die Abscheulichkeit, Mur., Cig.; tudi spornọ̑st: prikazujejo se mu grehi z veliko grozo in spornostjo ("spornustjo"), Guts. (Res.).
984. sprejẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sprejeti; aufnehmen, Mur., Cig., Jan., C., nk.; tajnik sprejema nove člane v društvo, nk.; novice z velikim veseljem s., nk.; nauke s., lernen, C.; — empfangen; goste, denarje s.; Me radi povsod imajo, Me oče, mat' sprejemajo, Npes.-K.; Vsi grejo sprejemat ga, Npes.-Schein.; — übernehmen, Jan.; s. (izprejemati) vojake na trden dopust dane, Levst. (Nauk).
985. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
986. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
987. srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
988. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
989. srčnọ̑st, f. 1) die Herzlichkeit, die Innigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Beherztheit, der Muth; s. dajati, Muth machen; s. velja! frisch gewagt! Cig., Jan.; — tudi: sŕčnost.
990. srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
991. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
992. stanoredník, m. der Quartiermeister: veliki s., der Generalquartiermeister, Cig.
993. státi, stȃnem, vb. pf. 1) treten: počakaj, da stanem pogledat na vrt! stal sem za skedenj, s konja, s postelje stati, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) ankommen, zu stehen kommen, kosten (v tem pomenu tudi impf., Mik.), to me težko (s težka, Dol.) stane, das kommt mir schwer an; kar ljudje radi store, to jih lahko stane, Trub. (Post.); ko bi me glavo stalo, wenn es mich den Kopf kosten sollte; koliko te stane hiša? wie hoch kommt dir das Haus zu stehen? Odrešenika smo veliko stali, C.; — 3) = vstati, ogr.- Valj. (Rad); — 4) s. se, geschehen, C.
994. státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua ( typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.- C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.- C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.- Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).
995. 3. stéči, stéčem, vb. pf. 1) zu laufen anfangen; tat je stekel, der Dieb hat Reißaus genommen, Z.; na ono stran s., hinüberlaufen, Cig.; resnico reci, pa steci! Z.; — zibel rokodelstva je stekla na teh tleh, nk.; — 2) wüthend werden; pes je stekel; — 3) schwellend entstehen: velika bula mu steče, Jsvkr.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); debela bunka ji je stekla ("iztekla") na čelu, LjZv.; — ( nam. vzt-).
996. stẹ́na, f. 1) die Wand; bob v steno metati = vergeblich Vorstellungen machen; čelna, opažna s., die Giebelwand, Cig.; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo, Met.; slišalo se je za deveto steno (= weithin); — die Seite am Schiff, die Schiffswand, Cig. (T.); — gozdna s., der Waldmantel, Cig.; — 2) die Felswand: živa s., Cig. (T.); — die Wange ( mont.), Cig. (T.); s. poganja, žene, die Felswand fängt an sich aufzurichten, s. stiska (verengt die Grube), je stisnila (hat die Grube ausgeschnitten) ( mont.), Cig.; doljnja s., Liegendes, gornja s., Hangendes ( mont.), Cig. (T.); — 3) kopitna s., die Hufwand, die Trachtenwand, Levst. (Podk.), DZ.
997. stìs, stísa, m., nam. stisk, das Gedränge: prevelik je bil s., Ravn.
998. stı̑ska, f. 1) das Gedränge, Mur., Jan.; velika s. je bila v cerkvi, Št.; — 2) die Bedrängnis, die Drangsal; v stiski biti, in der Klemme sein; v stiskah in težavah; — 3) der Nothstall für unbändige Pferde, V.-Cig.; — 4) die Presse, C.; — 5) die Einklemmung, Cig.
999. stláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zusammenstopfen, zusammenpferchen, zusammendrängen; veliko oblačila s. v škrinjo; veliko ljudi s. v tesno sobo; — 2) hineinstopfen: zamašek v steklenico s, den Pfropf in die Flasche zwingen; — 3) durch Treten zerdrücken: s. grozdje, die Trauben austreten, Cig.; s. glino, den Thon abtreten, Cig.; — festtreten, placken, Cig.
1000. 1. stópa, f. 1) der Schritt, C.; — 2) die Fußstapfe, die Fußspur, Rez.- C., Valj. (Rad); stope v snegu, vzhŠt.; — 3) = črevelj (mera), C.; kamen je meril samo eno stopo na širokost, LjZv.; — 4) der Fuß in der Metrik, Cig., Cig. (T.); stope meriti, scandieren, Jan. (H.); — 5) obrestna s., der Zinsfuß, DZ.

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani