vel (701-800)

701. obrẹ̑st, f. 1) der Vortheil, der Gewinn, Meg., Guts., Cig., Jan., C., Krelj- M.; veliko o. imeti od česa, Dalm.; dosti obresti najti, Kast.; — 2) der Zins, die Zinsen, Dict., Cig., Jan.; z obrestjo izterjati, Trub.; krivična o., der Wucherzins, Cig.; na obresti dati, verzinsen, C.; v o., z obrestjo posojevati, brez obresti posoditi, Ravn.- Valj. (Rad); nazaj dobiti svoje z obrestjo, Jap.- Valj. (Rad); nav. pl. obresti, die Zinsen, die Interessen, V.-Cig., Jan., nk.; zamudne obresti, Verzugszinsen, Cig., Jan., DZ.; obrestne obresti, die Zinseszinsen, Cig., Cel. (Ar.); — 3) der Finderlohn, Tolm.; — 4) o. iskati, Ursache zum Streit suchen, Händel suchen, Dol.- Cig., M., BlKr.; kaj obresti iščeš? = kaj iščeš prepira in zdražbe ter s tem sebi leskove masti (palice)? Lašče- Erj. (Torb.).
702. obrẹ̑žje, n. die Ufergegend, das Uferland, das Gestade, Cig., Jan., Cig. (T.); z velikim obrežjem, küstenreich, Cig. (T.).
703. obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer ( math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
704. 1. obročíti, -ím, vb. pf. 1) verfertigen, erzeugen: ta fabrika veliko blaga obroči (vsako leto), Cig.; v Tržiču na leto veliko črevljev obročijo, Gor.- M.; — 2) = zaročiti, C.
705. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
706. obrtník, m. 1) der Gewerbsmann, der Industrielle, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) obȓtnik, = na obrto narejen črevelj, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
707. 2. obsẹ́vati, -am, vb. impf. ad obsijati; 1) umstrahlen, Cig.; — 2) bescheinen, bestrahlen; nobeni žarki jim glave ne obsevajo, Ravn.- Valj. (Rad); (solnce) ima veliko o., Npes.-Schein.
708. obsluževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) = obslužavati: sveta opravila, katera obslužuje cerkev veliki teden, Erj. (Izb. sp.); — 2) bedienen, bei jemandem im Dienste stehen: obslužujem dobrega gospoda, Z.
709. obsǫ́jenəc, -nca, m. der Verurtheilte; obsojence kamenjati veleva, Ravn.- Valj. (Rad).
710. obtíščati, -ím, vb. pf. durch Drücken eine Wunde, Schwiele u. dgl. verursachen: črevelj me je obtiščal; o. se, eine Druckwunde bekommen: obtiščal se je jezdeč, Cig.
711. obzíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas öffnen: dete zizek obzine, C.; kdor veliko obzine, malo požre, Cig.; — sich anzueignen versuchen: Moj dohodek je obzinil, Rad bi mene izpodrinil, Levst. (Zb. sp.).
712. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
713. očrstvẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Mur.; očrstvel, aufgefrischt, C.
714. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
715. odcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufhören zu blühen, abblühen; črešnje so že odcvele.
716. odkipẹ́ti, -ím, vb. pf. beim Sieden überfließen; veliko mleka je odkipelo.
717. odlǫ́čən, -čna, adj. 1) Entscheidungs-, entscheidend, kritisch, Cig., Jan.; odlǫ̑čna doba, die Krisis, Cig. (T.); na odločnem razpotju, Erj. (Izb. sp.); — 2) entschieden, entschlossen, resolut, Cig., Jan., nk.; — bestimmt: o. odgovor, eine positive, bestimmte Antwort, Cig.; odločno povelje, ein gemessener Befehl, Jan.; — 3) trennbar, Cig. (T.).
718. odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.
719. odolı̑n, m. veliki o., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Cig., Jan., Tuš. (R.).
720. odríniti, -rı̑nem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.- Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
721. odskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. sich durch einen Sprung entfernen, wegspringen; o pravem času sem odskočil, da se ni voz na me zvrnil; udaril sem po kamenu, in velik kos je odskočil; — možje so bili uže odskočili od prvega pogovora, Jurč.; — zurückspringen, zurückfahren; zurückprallen, abprallen; žoga je visoko od tal odskočila.
722. oglȃvje, n. 1) der Hutkopf, Mur., Cig., C., Jurč.; veliki klobuki z okroglim oglavjem, Tolm.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Z.; die Vorschuhung, Jan., SlGor.- C.; — 3) der Gewehrkolben, Cig., Jan.; — 4) das Capitäl einer Säule, C., Šol.
723. oglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. benagen; o. kost; — abwetzen, Cig.; črevelj me je oglodal, der Stiefel hat mich wund gerieben.
724. ogúliti, -im, vb. pf. beschinden; o. drevo; aufstreifen: o. si kožo; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ogulil; oprava je konja ogulila, Z.; o. se, sich die Haut aufreiben; — beschaben, abwetzen, abnützen; obleko o., oguljena suknja; o. se, abgewetzt werden; — o. koga, jemanden ausziehen, berupfen ( z. B. beim Spiel), Cig., Jan.
725. oklòp, -klópa, m. der Harnisch, der Panzer, der Kürass, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — vzemite oklope zveličanja, Krelj; oblečeni z oklopom vere, Dalm.; In oklop in ščit zdrobi mu strah, Levst. (Zb. sp.); = pl. oklopi, der Harnisch, Meg.; — rakov o. ali koš, die Krebsschale, Erj. (Izb. sp.).
726. oltár, -árja, m. der Altar; veliki o., der Hauptaltar; stranski o., der Seitenaltar.
727. omàh, -máha, m. 1) der Überschlag ( z. B. des Wagezüngleins), der Gewichtsausschlag: o. vzeti, Cig.; (tudi o človeku, ki omahne), Notr.; — der Schwung, C., M., Celjska ok.; kolo dobi omah, Notr.- M.; kamen če dalje leti, večji omah dobiva, Notr., Gor.- M.; — der Ausschlag des Pendels, Cig. (T.); — na omahu biti, in der Gefahr schweben, C.; — 2) o. dobiti, die Überhand bekommen: na tej njivi je plevel omah dobil, Ip.- Erj. (Torb.); za hišo je robida omah ("omoh") imela, Vrtov. (Km. k.); — veter ima tukaj svoj omah (Strich), C.; — tudi: ómah, -máha, Notr., Št.
728. omámiti, -mȃmim, vb. pf. betäuben: čutnico o., Cig.; sopuh ga je omamil, Cig.; — od prevelike sreče ves omamljen, Jap. (Prid.); — bethören, verblenden, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
729. ǫ̑man, m. der Alant (inula), Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); veliki o. (inula helenium), Medv. (Rok.), Strp.
730. 1. omésti, -métem, vb. pf. ringsherum ausfegen, abfegen; stene o.; pajčevine po stenah o.; o. orodje po malinu; suknjo o., Krelj; — o. veliko sveta, viel in der Welt herumkommen, Jan.; — o. koga, jemanden hintergehen, Cig.; — ometen = premeten, durchtrieben, C.
731. omı̑slək, -səłka, m. die Anschaffung, M.; veliko zapraviti z dragimi omiselki pri hiši, Jap. (Prid.).
732. omrtvẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. pf. = otrpniti, absterben, erstarren, gelähmt werden, Jan., Podkrnci- Erj. (Torb.); — in der Thätigkeit erlahmen, im Eifer nachlassen, Podkrnci- Erj. (Torb.); omrtveli so po mnogih trudih, SlN.; omrtvela samosvest, Zv.
733. 1. ọ̑ni, ọ̑na, ọ̑nọ, pron. jener, jene, jenes; — ne ta, ampak oni; oni-le, le-oni, jener dort; ta — oni, dieser — jener, der eine — der andere; oni isti, gerade jener, derselbe, ogr.- C.; — ono, auf jene gewisse Art: ono butasto je pred-se gledal, Ravn.; so: ono velik, C.
734. oplȃst, f. = ploča: velika o. ledu, Svet. (Rok.).
735. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
736. oprȃvək, -vka, m. 1) die Beschäftigung, die Verrichtung, das Geschäft; veliko opravkov imeti, viel zu verrichten haben; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; hišni, kupčijski opravki, Haus-, Handelsgeschäfte, Cig.; — das, was man ausrichtet, das Bewirkte, Cig., Jan.; — 2) = oprava 2), der Anzug, Dol.- Cig., Jan., Jurč.
737. oprȃvica, f. die Verrichtung, das Geschäft, die Arbeit, M., ogr.- C., Raič (Slov.); ženske imajo v hiši veliko opravice, SlGor.
738. opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten ( mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
739. opravník, m. der Functionär, C., DZ.; občinski opravniki, die Gemeindeorgane, Levst. (Nauk); — der Geschäftsleiter, Jan.; obrtovni o., Levst. (Pril.); der Factor, Cig., Jan.; der Commissionär, der Disponent, Cig.; der Manipulant, C.; der Geschäftsträger, Jan.; der Agent, Cig., Jan., DZ.; konzulski o., der Consularagent, DZ.; trgovski o., der Handelsagent, Cig., Jan.; — = upravnik, der Verwalter, Cig.; — oprȃvnik, gospodar in velitelj v planinskem stanu ter ob enem tudi sirnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
740. orglíšče, n. das Orgelchor: v cerkvi stati pod orgliščem pri velikih vratih, Levst. (Zb. sp.).
741. orlǫ́vski, adj. Adler-: Orlovska levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).
742. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
743. osivẹ́ti, -ím, vb. pf. grau werden, ergrauen; osivel, ergraut, C., nk.
744. osmę̑rka, f. 1) der Achter, die Acht, Mur.; — 2) das Octavformat: v osmerki, Cig., Jan., nk.; velika o., das Großoctavformat, nk.
745. osmı̑nka, f. 1) das Achtel, C., nk.: — der achte Theil eines Metzens, C.; die Achtelnote (in der Musik), Cig.; — 2) = osmerka, das Octavformat, Jan.; velika o., Cig.
746. osnováti, -snújem, vb. pf. 1) das Garn anzetteln, Mur., Cig., Jan.; kdor veliko osnuje, malo potka = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — 2) den Grund legen, gründen, errichten, Mur., Cig., Jan., nk.; organisieren, Jan. (H.); — 3) skizzieren, entwerfen; o. načrt, Cig.; s pikami o., punktieren, Cig.; — 4) anzetteln, anstiften, Cig., Jan., nk.
747. ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.
748. ostváriti, -stvȃrim, vb. pf. verwirklichen: ide za to, da ostvarimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.), nk.
749. oščȃvje, n. rastline z velikimi listi, Pohl.- Valj. (Rad); — prim. ščavje.
750. ošepavẹ́ti, -ím, vb. pf. hinkend werden, C.; konj je ošepavel, Bes.
751. otepávati, -am, vb. impf. = otepati, Z.; — = hlastno jesti: o. velik kos ajdovega kruha, Andr.
752. otrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) bereiben, aufreiben, Cig.; črevelj me je otrl, Dol.- Erj. (Torb.); otrl si je rano, = odrgnil, otrl se je na sedlu, = dobil je sadno (den Wolf), Dol.- Erj. (Torb.); — 2) abwischen, Meg., Mur., Cig., Jan.; o. roke, Cig.; noge komu z lasmi svoje glave otreti, Krelj; o. posodo, Dalm.; oterite si solze! Ravn.; o. oči, Jurč.; — 3) lan o., das Brechen (Brecheln) des Flachses vollenden, den Flachs abbrechen.
753. ovdovẹ́ti, -ím, vb. pf. Witwe werden, ovdovela, verwitwet, Cig., C., nk.
754. ozı̑mək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; ( nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
755. ozíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas aufsperren, Mur.; veliko ozinil, malo požrl, Npreg.- Met.
756. ozírən, -rna, adj. 1) rücksichtsvoll, Cig. (T.), nk.; — 2) Beziehungs-, relativ, Cig., Jan., C.; ozı̑rna velikost, die relative Höhe, Jes.; — respectiv: iz ozirnih podložnikov kdo, einer ihrer respectiven Unterthanen, DZ.
757. ožúliti, -im, vb. pf. 1) eine Schwiele verursachen; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ožulil; o. si noge s hojo, sich wund gehen; o. se, sich wund reiben, Schwielen bekommen; o. se z ježo, sich wund reiten; — 2) reibend waschen, abribeln; perilo o., Št.
758. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
759. padokàz, -káza, m. das Nivellierdiopter, Cig. (T.).
760. padomę̑rstvọ, n. die Nivellierkunst, Cig. (T.).
761. pȃjək, -jka, m. die Spinne; hišni p., die Hausspinne (tegenaria domestica), veliki ptičji p., die große Vogelspinne (mygale avicularia), morski p., die gemeine Meerspinne (maja squinado), Erj. (Ž.); povodni p., die Wasserspinne (argyroneta), p. riba, der Spinnenfisch (callionymus), p. skakač, die Tigerspinne (salticus), Erj. (Z.); — (pomni: pajenk, Guts.).
762. palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
763. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
764. pȃsavka, f. neka velika raca (ob Cerkniškem jezeru), Blc.-C.
765. pavlı̑nčək, -čka, m. das Pfauenauge; dnevni p., das Tagpfauenauge (vanessa Jo), mali nočni p., das kleine Nachtpfauenauge (saturnia carpini), veliki nočni p., das große Nachtpfauenauge (saturnia pyri), večerni p., das Abendpfauenauge (smerinthus occellatus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pavlínъ, Pfau.
766. 1. pę́ča, f. 1) die Felsenhöhle, die Grotte, Tublje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.; — 2) der Gram, Mik., Rez.- C., Koboridski Kot- Štrek. (Let.); veliko pečo imeti, Rez.- C.; tudi: péča, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), GBrda.
767. 1. pę̑čək, -čka, m. za pečkom, im Ofenwinkel, Jurč.; pust za pečkom, velika noč pod oknom, Dol.- DSv.; — prim. zapeček.
768. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
769. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
770. 2. pẹ́nica, f. die Grasmücke; vrtna p., die Gartengrasmücke (sylvia hortensis), Erj. (Ž.); velika p., das Braunkehlchen (saxicola rubetra), Cig., Frey. (F.); bela p., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.); črna p., der Mönch, das Schwarzplättchen (curruca atricapilla), Cig., Frey. (F.), Levst. (Nauk); grahljasta p., die Sperbergrasmücke (curruca nisoria), Levst. (Nauk), = pisana p., Frey. (F.); trstna p., der Binsensänger (curruca aquatica), Levst. (Nauk), Frey. (F.); laška p., der gefleckte Fliegenfänger (muscicapa grisola), Cig., Frey. (F.).
771. pergamōtica, f. die Bergamottenbirne, C.; rižasta, francoska, jesenska, velikonočna p., C.
772. pestína, f. = velika pest, Blc.-C.
773. petàn, -ána, m. kdor ima veliko peto, Valj. (Rad).
774. pę́tək, -tka, m. 1) der Freitag; veliki p., der Charfreitag; v petek in svetek, an Werk- und Feiertagen; eno obleko imam za petek in svetek; kadar bo v petek nedelja = nikoli, Cig.; — 2) suhi p., der Riesenbockkäfer (cerambyx heros), Ip.- Erj. (Torb.).
775. pismę́nka, f. das Schriftzeichen, der Buchstabe, Cig., Jan., Slom.- C., nk.; velike, začetne, početne p., große Anfangsbuchstaben, Versalien, Cig.; — pismenke, die Lettern ( typ.), Cig., Jan.
776. plačíłən, -łna, adj. Zahlungs-, Cig., Jan.; plačı̑łnọ povelje, der Zahlungsauftrag, DZ.; plačilni dan, der Löhnungstag, Cig., Jan.; der Tag der Vergeltung, Cig.
777. plȃst, m. ein kleiner, runder Heuhaufen, der Heuschober, Dol.- Cig., Mur., C., Mik., Nov., Št.; v plaste devati krmo (seno, otavo), jvzhŠt.; seno v velike plaste sklasti, ogr.- Valj. (Rad); — der Laubbauschenschober, C.
778. plášč, m. 1) der Mantel; p. ogrniti, den Mantel umnehmen; p. po vetru obračati, den Mantel nach dem Winde drehen; — mašni p., die Casula; veliki m. p., das Pluviale, Cig.; — der Mantel ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Feldschoppen, V.-Cig.; das Seitendach bei Getreideharfen, unter welchem Wagen stehen, Z., DSv.; — 3) die Wölbung des Kalkofens, M.; — 4) eine Art Schleuse, Notr.; — 5) die Mantelfläche (eines Cylinders, Kegels u. dgl.), Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), DZ.; — 6) d. Marije p., der Frauenmantel (alchemilla), Z.
779. plȃv, -ı̑, f. 1) das Holzflößen, Savinska dol.; — 2) das Floß, Dict., Jan.; v plaveh (= v "flosih"), Dalm.; oče je odvezoval veliko plav, Jurč.; krasno okinčana p., Zv.; — eine schwimmende Brücke, ogr.- C.; — der Nachen, Jan.
780. 1. plẹ̑n, m. die Beute, der Raub, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; oni so silno veliko plena odnesli, Dalm.
781. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
782. 1. plẹ́ša, f. eine kahle Stelle: die Glatze; veliko plešo imeti; plešo si delati, sich Sorgen machen, C.; — die Tonsur des Priesters, C.; — eine kahle, leere Bodenfläche, Cig., C., Vod. (Pes.); eine ungeackert gelassene Stelle im Felde, C., Levst. (M.).
783. plẹ́ver, -rja, m. = plevel, C.
784. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
785. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
786. pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
787. pocẹ́piti, -im, vb. pf. 1) nach einander spalten, verspalten: vsa drva p.; — 2) nacheinander pfropfen: veliko divjakov p.; — 3) durch Impfen verbrauchen, verimpfen, Cig.
788. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
789. počrẹ̑vəc, -vca, m. der Hühnerdarm (stellaria media), veliki p., das Gauchheil (anagallis), kravji p., der Feldehrenpreis (veronica agrestis), C.
790. podajáč, m. 1) der etwas zu reichen pflegt, der Handlanger; — 2) die Reichgabel, Mur., Cig., Dol., Notr., Gor.; — 3) veliki p., in den Sägemühlen der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, Cig.
791. podkrı̑lje, n. 1) coll. die Unterflügel, Cig. (T.); — 2) die Fußgegend eines Berges: p. velikanskih gor, Zv.; Spominam se raja v podkrilju planin, Levst. (Zb. sp.).
792. podlásica, f. das Wiesel (foetorius vulgaris); velika p., das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.); = bela p., Frey. (F.).
793. podlẹ̑sək, -ska, m. 1) die Haselmaus (mus avellanarius), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.; — 2) die Schnepfe, Guts., Mur., Cig., C., Mik.; die große Waldschnepfe (scolopax rusticola), Frey. (F.); prim. podlesak; — 3) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.).
794. podpísati, -šem, vb. pf. unterschreiben, unterzeichnen; p. pismo, povelje; p. se, seinen Namen unterschreiben; p. se na pismo, eine Urkunde unterfertigen.
795. 2. podredíti, -ím, vb. pf. 1) durch Fütterung feist machen, mästen; p. kokoš, Dol.; — p. se, dick und feist werden; podrejen, gut genährt, feist, dick, Cig.; — 2) aufzüchten, Z.; — p. se, heranwachsen: iz Jakopovih otrok se je sčasoma velik narod podredil, Ravn.
796. podvŕniti, -nem, vb. pf. schief treten: p. črevelj, podvrnjen črevelj, Mur., C., vzhŠt.
797. pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.- Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)- M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.
798. pohȃjati, -am, vb. impf. 1) müßig herumgehen, herumlungern, herumschweifen; brez dela p.; (pomni: na pohajoče priti, spazierend kommen, Gor.- Mik.); p. s kom, mit jemandem ausgehen, C.; — p. se = izprehajati se, Mur., C.; — 2) besuchen: krščanski nauk, božjo službo p., C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); p. krčmo, bolnike, Mengeš ( Gor.)- DSv., Levst. (Nauk); modroslovne nauke pohajati, SlN.; postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, Navr. (Kop. sp.); — p. v krčmo, v slabe druščine, Lesce ( Gor.)- DSv.; — 3) zuende gehen, ausgehen, Jan., C.; vino pohaja, Z.; živež je začel pohajati, Jurč.; — pohaja mi sape, Levst. (Zb. sp.); — aufgehen, Jan.; veliko drv pohaja, Cig.
799. pohtẹ̑vica, f. die Velleität, Cig. (T.).
800. poíti, poídem, vb. pf. ausgehen, aufgehen, aufgebraucht werden; žito, vino, blago nam je pošlo; veliko drv poide skozi leto, Ravn.- Valj. (Rad); — praes. tudi: pogrèm: kruh pogre in vino poteče, Jan. (Slovn.); beseda mi pogre, Jurč.

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani