vel (1.097-1.196)

1097. vodotòč, -tǫ́ča, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan., M., Levst. (Cest., Pril., Močv.), Jurč.; vodotoči udarijo črez naše travnike, Jap. (Prid.); velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.; podzemeljski v., LjZv.; — 2) das Flussbett, das Rinnsal, Cig., Jan., M., Jes.; Jordan je bil svoj vodotoč do vrha napolnil, Jap. (Sv. p.).
1098. vǫ̑jda, f. = velika deklica: taka vojda, pa še tako neumna! Železniki ( Gor.).
1099. vǫ́ljica, f. dem. volja; der Wille; moja hišica, moja voljica, Erj. (Izb. sp.); — die Velleität, Cig. (T.).
1100. vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.- M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.- M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere ( bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.- C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
1101. volȗhar, -rja, m. die Feldmaus, Cig., Jan.; die Schermaus (hypudaeus terrestris), tudi: veliki v., Frey. (F.); mali v. = voluharica, Frey. (F.).
1102. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
1103. vozárjenje, n. das Fuhrmannsgewerbe; — das Herumfahren; z vozarjenjem veliko denarja zapraviti.
1104. vpitjè, n. das Geschrei; veliko vpitja, malo užitja, viel Geschrei, wenig Wolle, Nov.; — vpitję́, Cv.; tudi: vpítje.
1105. vráta, n. pl. 1) die Thür, das Thor; velika v., das Hauptthor; med vrati, in der Thür; eden drugemu vrata podajejo, sie kommen nacheinander; — der Engpass, Jes.; — 2) der Quandelcanal im Kohlenmeiler, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — 3) der Zettelrahmen bei den Webern, V.-Cig.
1106. vrbȃnščak, m. mali, veliki v., die blaue Urbanitraube, vzhŠt.- Trumm.
1107. 1. vrẹ̀d, vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.
1108. 1. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) verletzt, Štrek.; kadar človek od velicega truda ali sedeža otoče okoli pasa, vele, da je vreden (vrẹdȃn), Rodik na Krasu, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; — 2) geschwürig, Cig.; — 3) schwach, klein: naši otroci so še vredni, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.).
1109. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
1110. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
1111. vrtȃnj, m. 1) die Windung, Habd.- Mik.; — 2) veliki ženitovanjski kolač, ki navadno visi nad nevesto, C., BlKr.- Let.
1112. 2. vȓtəc, -tca, m. der Wirbel: stane velik vrtec vetra, ogr.- Valj. (Rad).
1113. 1. vtəkníti, vtáknem, vb. pf. einstecken, stecken; v. nit v šivanko; v. kaj v žep; v. koga v ječo; v. koga v vojake, Jurč.; — v vsako reč svoj nos v., sich in alles mischen; — v. veliko denarja v kaj, v kako zidanje, podjetje (viel Geld hineinstecken); — v. se v kaj, sich in etwas einmischen.
1114. vúzəm, -zma, m. 1) = velika noč, Mur., Mik., BlKr., vzhŠt.; (beseda menda pomenja toliko, kakor mesovzem, prim. mesopust, Navr. [Let.], Mik. [Et.]); — 2) rdeč majhen hrošček, ki po zimi pod snegom spi, Ščav.- Nov.
1115. vúzəmski, adj. = velikonočen, Mur., ogr.- C.
1116. vuzmę̑n, adj. = velikonočen, ogr.- C.
1117. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
1118. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
1119. zabávljati, -am, vb. impf. ad zabaviti; 1) aufhalten, zurückhalten, jemandem (mit Fragen, mit Anliegen) lästig fallen: z. koga, C.; z. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen, C.; — Hindernisse bereiten, ungelegen sein, Dict.; deževje jim zelo veliko zabavlja, da grozdje ne zreja, Vrtov. (Vin.); — 2) neckhafte Ausstellungen, Glossen machen, stänken, Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; z. čemu, črez kaj, Cig., Kr.; z. na ženske, Jurč.; z. komu; mar bi pustil, da mi zabavlja? soll ich mich von ihm chicanieren lassen? Cig.; zabavljali so si, es sind Neckereien vorgefallen, Cig.; — 3) den Hof machen: z. žensko, Savinska dol.- DSv.; — unterhalten, amüsieren, z. se, sich unterhalten, (po drugih slov. jezikih), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
1120. zabliščáti, -ím, vb. pf. = zableščati, zu funkeln, zu schimmern, zu glänzen anfangen, Cig., Jan.; božje veličanstvo zdaj iz njega zablišči, Ravn.- Valj. (Rad); = z. se, Cig.
1121. zabojník, m. = velik železen žrebelj, Notr.
1122. zadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) = zadelati: razpokline z., Bes.; — suknjo z. (= zapeti), Rez.- C.; — 2) verlegen: z. kaj med šaro, Cig.; — 3) verthun, vergeuden, Meg., Dict., Cig., M., Svet. (Rok.); z. veliko denarjev, darove, Krelj; z. život in blago, Dalm.- C.; vse je zadejal, Jap. (Sv. p.); razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
1123. zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — ( fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; ( prim. zadejati).
1124. zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; ( fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.- Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.- Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
1125. zadobíti, -bǫ̑m, (-bǫ̑dem), -bím, vb. pf. erlangen, sich verschaffen, erwerben; z. kaj s hinavščino, etwas erheucheln, Cig.; z. večno zveličanje; z. moč, veljavo, in Kraft treten, Geltung erlangen, Cig.
1126. zafŕkniti, -fȓknem, vb. pf. um-, aufstülpen, umschlagen, Cig., Jan.; hlače si z., vzhŠt.- C.; jvzhŠt.; — aufdrehen, eindrehen, Jan., C.; zafrknjeni lasje, gekräuseltes Haar, C., jvzhŠt.; — umbiegen, Jan.; čavelj z., se je zafrknil, jvzhŠt.; zafrknjen nos, eine Stülpnase, Cig.
1127. zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.
1128. zakadíti, -ím, vb. pf. 1) mit Rauch erfüllen, z. izbo, Cig.; sode z žveplom z., die Fässer mit Schwefel einbrennen, schwefeln, Cig.; — z. se, Rauch anziehen, Cig.; zakajena soba, hiša, ein angeräuchertes, rauchgeschwärztes Zimmer, Haus, Cig.- Z.; — z. komu, jemandem etwas unter die Nase reiben, Ig (Dol.); — 2) z. se, zu rauchen anfangen; aufrauchen; nekaj se je tam za gozdom zakadilo; — = pokaditi se, verdrießen: dekletom se je malo zakadilo, (ko so jih zavrnili), Burg.; — 3) z., werfen, schleudern; z. se v koga, auf jemanden losstürzen; z. se med sovražnike, in die feindlichen Reihen einsprengen; — 4) verrauchen; veliko denarja na leto z.
1129. zakrájən, -jna, adj. an der äußersten Grenze befindlich: do zakrajnih narodov je prislovelo, Ravn.
1130. (zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.- Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
1131. zalápniti, -lȃpnem, vb. pf. 1) ersticken: piščanci zalapnejo v preveliki vročini, Gor.; = z. se, Vrtov. (Vin.); — 2) zalapnjena soba, ein dumpfiges oder dunstiges Zimmer, Železniki ( Gor.).
1132. zalę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) (liegend) einen Raum bedecken, Raum einnehmen, Cig., Jan., C.; ne z. vsega prostora, Cig.; malo z., wenig Platz einnehmen, C.; — 2) erklecken, ausgeben; to mi veliko, nič ne zaleže, C.; moka, denar zaleže, Fr.- C.; — zustatten kommen, Nutzen schaffen, fruchten, Cig., Jan.; to mi dobro zaleže, das kommt mir gut zustatten, C.; nič ne zaleže, es taugt o. hilft nichts, Cig.; z. v zveličanje, C.; tožbe mi ne zaležejo, Klagen helfen mir nichts, C.; ne bo nikdar prida zalegel, aus ihm wird nie etwas Rechtes werden, Cig., M.; — ausreichen, aufkommen für etwas, Cig. (T.); hiša mu ne zaleže za dolgove, er kann die Schulden mit dem Hause nicht decken, Cig.; z. za vsakdanje troške, zur Bestreitung der laufenden Ausgaben ausreichen, Levst. (Pril.); dohodek ne zaleže za strošek, die Einnahme deckt nicht die Auslage, Cig. (T.); ta denar naj za davke zaleže, Svet. (Rok.); — 3) umlagern: mesto z., M., C.; — 4) übel werden, krankhafter werden, C.; uho mi je tako hudo zaleglo, da nisem slišal skoro nič, Cv.; — zaleže mi, es benimmt mir den Athem, Fr.- C.; — 5) verlegt werden, gerathen, BlKr., M.; spis je zalegel med ostale ogrske spise, Navr. (Let.); — 6) Brut anlegen, M.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, sich einnisten: črvi so se zalegli pri nas.
1133. 1. zamèt, -mę́ta, m. 1) die Schneeverwehung; po gorah so veliki zameti; — 2) ein großer Haufe: z. blaga, eine große Menge Waren, Levst. (Zb. sp.).
1134. zamóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; veliko zamore v soseski, Glas.; ( "dem deutschen Verbum nachgebildet", Mik. (V. Gr. IV. 311.)); — = premoči: zamore tri kmetije, Jan. (Slovn.); — 2) zum Vermögen kommen: hitro si je zamogel, Glas.- Ig (Dol.); = z. se, Levst. (Zb. sp.).
1135. zaokrǫ́ženost, f. die Abrundung: prevelika zaokroženost (die zu große Krümmung) roženice, Žnid.
1136. zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — ( fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.
1137. zapórən, -rna, adj. 1) Sperr-: zaporna mreža, das Sperrnetz, DZkr.; — Haft-, Arrest-, Cig.; zapǫ̑rnọ povelje, DZ.; — 2) sperrbar, DZkr.
1138. zapúhati, -am, vb. pf. 1) zu blasen anfangen, Jan. (H.); — 2) mit Tabakrauch erfüllen: (velikani) zapuhajo z dimom (iz pip) vse Gorjance, LjZv.
1139. zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
1140. zarásti, -rástem, vb. pf. 1) durch Wachsen bedeckt, ausgeglichen werden: zarastel, verwachsen: zaras(t)el pot, ein verwachsener Weg, C.; po zaraslih potih, Dalm.; sredi zarastlega parka, LjZv.; — 2) wachsend bedecken: trava je pot zarasla; — z. se, durch Wachsen bedeckt werden, verwachsen; steza se je s travo zarasla; vinograd se je z zeljo, s plevelom zarasel; pustiti njivo, da se zaraste, den Acker verwachsen lassen, Cig.; — z. se, vernarben, zuheilen; rana se je zarasla.
1141. zaredíti, -ím, vb. pf. 1) beim Aufziehen verderben, verfüttern: živinče z., zarejena živina, Cig., C.; — 2) durch Zucht vermehren, aufziehen, Jan., Cig. (T.); veliko živine z., Z.; v kratkem veliko sadnih dreves z., Pirc; drevje z. v gozdu, Cig.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren; črvi se zarede v gnilem mesu; miši so se zaredile pod podnicami; praprot se je zaredila v vinogradu.
1142. zaríniti, -rı̑nem, vb. pf. 1) hineinschieben; kol v zemljo z., Z.; z. komu nož v trebuh, C.; zapah z., den Riegel vorschieben, Cig.; — z. se, eindringen; trn se mi je zarinil za kožo; — 2) verrammeln, Guts.- Cig.; — zarinjen sem, ich habe den Appetit verloren, Cig.; — 3) = zaleči, ausgeben: to mi veliko zarine, C.
1143. zarjavẹ́ti, -ím, vb. pf. rostig werden, verrosten; železo, ki se ne rabi, rado zarjavi; zarjaveli meči, zarjavelo železo.
1144. zaslovẹ́ti, -ím, vb. pf. anfangen gerühmt zu werden, berühmt, bekannt werden; zaslovelo je njegovo ime po vsej deželi.
1145. zaslȗga, f. das Verdienst, Cig., Jan., nk.; po zaslugi, nach Verdienst, Cig.; imeti veliko zaslug, velike zasluge, nk.
1146. zaslužávati, -am, vb. impf. ad zaslužiti: verdienen, C.; veliko miloščo si z., kajk.- Valj. (Rad).
1147. zaslužénje, n. das Verdienst; svojega zasluženja ne bom nikoli poveličevala, LjZv.; ( pos. v cerkvenem govoru): po Kristovem zasluženju.
1148. zaščéniti, -ščę́nem, vb. pf. 1) eig. zwickend fassen; mit der Zange fassen, Z.; — 2) sich einhaken: kavelj ne zaščene, Z.; — = zaskočiti (se): ključavnica je zaščenila, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) erhaschen, erwischen, Savinska dol.
1149. zatískati, -am, I. vb. pf. durch den Bücherdruck verlieren: veliko denarja z., Cig.; — II. vb. impf. ad zatisniti, zudrücken, Dict.
1150. zatrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. vertilgen, ausrotten; z. mrčes; z. plevel, Cig., Goriš.- Erj. (Torb.); — vernichten; ti zatareš človeka, Travn.- Valj. (Rad); z. se, zugrunde gehen, Lašče- Levst. (M.); — unterdrücken; vero z.; kratko bolezen zdravnik zatere, Škrinj.- Valj. (Rad); — verwüsten, verheeren, Cig.; — abtödten: želje z., Cig.; — abschaffen: razvade, praznike z., Cig.
1151. zavijáč, m. der Wickler, Cig., Jan., Cig. (T.); borov z., der Kieferntrieb-Wickler (tortrix buoliana), hrastov z., der Eichenblatt-Wickler (tortrix viridana), jabolčni z., der Apfel-Wickler, auch Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), Erj. (Ž.); grozdni z., der Trauben-Wickler (tinea ambiguella), Nov.; glistni z., der Springwurm-Wickler, Nov.; veliki, perni z., der große Frostnachtschmetterling (geometra defoliaria), Nov.
1152. zavóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) fahrend einbiegen, hinfahren: z. h komu, Zv.; zavozimo v Posavje, Erj. (Izb. sp.); — 2) fehlfahren; ( fig.) fehlen, C.; zavozil si jo! Z.; — 3) durch Fahren verthun: veliko denarja z., viel Geld verfahren, Cig.
1153. zazídati, -am, vb. pf. 1) durch Mauerwerk verschließen, zumauern, vermauern, verbauen; okno, vrata z.; razgled z.; svetlobo komu z., Cig.; — einmauern; zaklad z.; živega človeka z.; — 2) durch Bauen verlieren, auf Bauten verausgaben: veliko denarja z.
1154. zaživẹ́ti, -ím, vb. pf. zu leben anfangen, Zora; aufleben, Cig. (T.); na kakem potu je zaživela rastlina, Zv.; — zavest mu je zaživela, Let.
1155. zbáti se, zbojím se, vb. pf. in Furcht gerathen; erschrecken; zbali so se s prevelikim strahom, Mik.; z. se koga, vor jemandem Furcht bekommen; z. se težav, sich durch die Schwierigkeiten abschrecken lassen; — ( nam. vzb-).
1156. zbòr, zbóra, m. die Versammlung einer Körperschaft, das Collegium, der Rath, das Parlament u. dgl., Mur., Cig., Jan., Ravn., Škrinj., Preš.- Valj. (Rad) i. dr., nk.; cerkveni z., die Kirchenversammlung, das Concil, državni z., der Reichstag, der Reichsrath, deželni z., der Landtag, ustavodajni z., die Constituante, volilni z., die Wahlversammlung, učiteljski z., das Lehrercollegium, občni z. kakega društva, die Generalversammlung eines Vereines, veliki zbor, die Hauptversammlung, Cig., Jan., nk.; polni z., die Plenarversammlung, Cig., DZ.; — der Chor: pevski z., der Sängerchor, Cig. (T.), nk.; godčevski z., das Orchester, Jan.; — das von einem Sängerchor vorgetragene Gesangstück, der Chor, Cig. (T.), nk.; (po češ.).
1157. zdobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in gute Laune versetzen, SlN.; — z. se, wieder gut werden, sich aussöhnen, BlKr.- Mik., Navr. (Let.); dobri ljudje se brzo zopet zdobrovoljijo, veli Beli Kranjec, Navr. (Kop. sp.).
1158. zdọ̑jka, f. = krava, ki doji: dobra z. (= daje veliko mleka), BlKr.
1159. združávati, -am, vb. impf. = združevati; podobčine so se združavale v veliko občino, Levst. (Nauk).
1160. zẹlọ̑, adv. in hohem Grade, sehr; z. me skrbi; z. velik; — so ziemlich, fast; z. takšen; ta reč tehta z. tri cente, M., C.; zelo ves dan, Levst. (Beč.).
1161. zı̑dəc, -dca, m. dem. zid; 1) das Mäuerchen, Cig., Dalm.; — 2) das Gesims, Šol., Gor.- M.; veliki z., das Hauptgesims, V.-Cig.
1162. zlatǫ́včica, f. der Salbling (salmo salvellinus), Jan., Erj. (Ž.).
1163. zlóbən, -bna, adj. 1) bösartig, böswillig, boshaft, Cig., Jan., nk.; böse, frevelhaft, Cig., Jan., C.; zlobno dejanje, Cig.; zlobni srd, C.; — 2) zornmüthig, Guts.- Cig.; bitterböse, grimmig, wüthend, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan.
1164. zlobínja, f. = zlobnost 1) (?): mala stopinja, a velika zlobinja, Levst. (Zb. sp.).
1165. zlóbnost, f. 1) die Bösartigkeit, die Bosheit, Cig., Jan., nk.; der Frevelmuth, Cig., Jan.; — 2) der Grimm, der Zorn, der Unwille, Mur., Cig., Jan.; moja zlobnost se bo črez le-to mesto vnela, Dalm., Krelj; — tudi: zlobnọ̑st, Dict., Valj. (Rad).
1166. zločı̑nski, adj. übelthäterisch, frevelhaft, Cig.
1167. zlọ̑stən, -stna, adj. 1) boshaft, frevelhaft, Cig.; übelthäterisch, lasterhaft, Mur.; — 2) grimmig, Jan.
1168. zmagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bestreiten können, gewachsen sein; starih bremen več ne z., nk.; veliko je posestvo, pa se zmaguje (man ist ihm gewachsen), LjZv.; — 2) Sieger sein, besiegen.
1169. zmȃma, f. 1) die Betäubung, Mur., Cig., C., Met.; zmame me izprehajajo, Ohnmachten wandeln mich an, Mur.; — 2) die Bethörung, Cig., Štrek., Rog.- Valj. (Rad); — die Verblendung, die Thorheit, Dict.; spoznati to veliko zmamo in slepoto, Kast.; — 3) = človek, kateri druge mami, Štrek.; — der Phantast, Cig.; — 4) der Mischling, der Blendling, der Bastard (bei Thieren und Pflanzen), Cig.
1170. zmȃnjšati, -am, vb. pf. kleiner machen, vermindern, verringern; z. hlebce, dohodke, veljavo; zmanjšal se je kup; zmanjšali so se dohodki; zmanjšala se je njegova veljava.
1171. zmẹ̑nək, -nka, m. die Unterredung, C., Št.; — die Verabredung, Jan., Zora, DZ., C.; po prejšnjem zmenku, Jurč.; z. ni veljaven, Levst. (Nauk); v zmenku biti s kom, mit jemandem eine Verabredung haben, Jurč.
1172. zmẹ̑soma, adv. in Bausch und Bogen: z. komu kaj prodati ( n. pr. drobno in debelo, veliko in malo), Svet. (Rok.).
1173. znȃnje, n. 1) das Wissen, die Kunde: na z. dati, kund thun, bekannt geben; na z. vzeti, zur Kenntnis nehmen; — 2) das Wissen (als Kennen und Können), die Kenntnis; z. svetega pisma; z. francoskega jezika; obširno z.; pripravno z., die Vorkenntnis, Cig. (T.); — 3) die Bekanntschaft; z. imeti s kom, eine Bekanntschaft mit jemandem unterhalten, (z žensko) ein Verhältnis haben; v znanju si biti, Cig.; — 4) die Bekanntschaft (= die Bekannten): veliko znanja (= znancev) imeti, Cig.; v znanju, unter Bekannten, Lašče- Levst. (M.).
1174. zǫ̑b, -ı̑, f. hartes Futter, das Körnerfutter, Cig.; ti bodo zmešano zob jedli, katera je izvejana z velnico in rešetom, Dalm.; bes. der Hafer, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
1175. zọ̑či, I. adv. 1) ins Antlitz: komu z. povedati, ogr.- C. ( Vest.); z. staneta cesarju, sie traten vor das Angesicht des Kaisers, ogr.- C. ( Vest.); — 2) zugegen: z. biti, vzhŠt., ogr.- C. ( Vest. I. 57.); — II. praep. c. gen., in Gegenwart, angesichts, ogr.- M.; z. mnogih velikašev, ogr.- C. ( Vest.); — nam. vzoči; prim. navzoči.
1176. zrásti, zrástem, vb. pf. emporwachsen, aufwachsen, wachsen; kar je letos zraslo, der diesjährige Wuchs; velik je zrasel, er ist groß geworden; zrastel je kot konoplja = er ist schnell aufgeschossen, Cig.; tvor je zrastel (ist größer geworden); zraščen ( nam. zrasel), gewachsen, C.; zrasli možje, erwachsene Männer, Dalm.; greben mu zraste, er braust auf; brž zraste, er braust gleich auf, er wird gleich böse; kako je zrasel, ko sem mu to rekel! — ( nam. vzr.-).
1177. zrȃvən, I. adv. daneben; z. stati; z. uliti, daneben gießen, fehlgießen; z. biti, dabei, zugegen sein; z. priti, dazu kommen; — II. praep. c. gen. neben; zraven hiše je vrt; z. koga stati, sedeti; skopin je z. velicega bogatstva siromak, Cig.; z. tega, nebstbei, außerdem, zugleich; — nam. vzraven; ( dem deutschen "n-eben" nachgebildet, Mik. (V. Gr. IV. 565.)).
1178. zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.- Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.- Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
1179. zvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken; zvenjen, Cig., Jan., pogl. vel.
1180. zvę̑r, -ı̑, f. das wilde Thier; grda, strašna, velika z.; — zveri, die Raubthiere (carnivora), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — das Wild, Mur., Cig.; z. vzdigniti, das Wild aufscheuchen, M.
1181. zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.- M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.).
1182. zvọ̑n, zvọ̑na, zvonȃ, m. 1) die Glocke; veliki, srednji, mali z. (v zvoniku, če so trije); z. poje, je zapel, die Glocke tönt, hat zu läuten angefangen; (v) plat zvona biti, die Feuer- oder Sturmglocke läuten; — pod našim zvonom, in unserem Pfarrsprengel, LjZv.; pod enim zvonom biti, zu einer Pfarre gehören, Jan.; izpod domačega zvona iti, die Heimatpfarre verlassen, C.; — 2) der Klang: pisker, sod ima lep z., C.; — 3) pl. zvoni, die Glockenakelei (aquilegia vulgaris), C.
1183. žȃbjak, m. 1) die Froschlache, Z.; — 2) das Froschkraut, der Hahnenfuß (ranunculus), C.; tudi: das Läusekraut (pedicularis palustris), Gor.; — 3) žabják, ein großer Frosch: okamenine velikanskega žabjaka, Cv.
1184. žȃga, f. 1) die Säge; žago piliti; — 2) die Sägemühle; po Gorenjskem imajo veliko žag; potok žago goni.
1185. žálost, f. die Traurigkeit, die Trauer; ž. in veselje; v hiši je bila velika ž. po smrti gospodarjevi; srčna ž., der Seelenschmerz, Cig., C.; na (v) veliko mojo žalost, zu meinem großen Leidwesen, Cig., nk.; na žalost! leider, Cig. (T.), DSv.
1186. žè (žę̑), adv. schon; že zdaj; že velja, es gilt schon; že vem, ich weiß es schon; (iz: uže); — prim. vže.
1187. žélje, n. = želja, das Verlangen, Jarn., Mur.; od velikega želja, Jsvkr.
1188. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
1189. žı̑vio, živila, -li, -le, er, sie lebe(n), hoch! živio naš presvetli cesar! živila domovina! živili naši bratje! živile domoljubne gospe! nk.; ( hs. part. praet. II. glag. živjeti (živiti), = slov. živel, živela, -li, -le, z optativnim pomenom).
1190. žlȃhtnica, f. 1) die Anverwandte; — 2) die Adelige, Mur., Cig., Jan.; veliko žlahtnikov in žlahtnic, Jsvkr.; — 3) der Pfundapfel, C.
1191. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn- Erj. (Torb.).
1192. žmíkəlj, -klja, m. 1) das Klümpchen, vzhŠt.- C.; — 2) = žmitek 2), der Quark, Jan.; — 3) das Bärenöhrlein, der Bärensanikel (primula auricula), Cig., Valj. (Rad); — die Fetthenne (sedum telephium), Cig., Jan.; = veliki ž., Medv. (Rok.).
1193. žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — ( pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — trinken ( zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
1194. 1. župàn, -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.- Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); ( nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; ( hs.).
1195. 1. žȗžlja, f. 1) der Mauschler, Z.; človek, ki veliko tja v en dan govori in klobuštra, BlKr.; — 2) die Waldlerche (alauda silvestris), C.
1196. žvížgavka, f. 1) die Pfeiferin, Cig.; — 2) žvižgȃvka, die Pfeifente (anas Penelope), Cig., Frey. (F.); — 3) denar, katerega botri svojim krščencem o veliki noči darujejo, Št.- Glas.

   197 297 397 497 597 697 797 897 997 1.097

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani