vel (101-200)

101. velikodȗšje, n. die Großmuth, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
102. velikodȗšnica, f. die Großmüthige, Jan. (H.).
103. velikodȗšnik, m. der Großmüthige, Mur.
104. velikodúšnost, f. die Großmüthigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
105. velikoglàv, -gláva, adj. großköpfig: velikoglavi kalin, Preš.
106. velíkọkaj, pron. = mnogokaj, gar vieles, Kres.
107. velikoknę̑ški, adj. = velikoknežji, Jan.
108. velikoknę̑žji, adj. großfürstlich, Jan.
109. velíkọkrat, adv. vielmals, oft.
110. velíkọkratən, -tna, adj. oftmalig.
111. velikokrı̑žnik, m. der Großkreuzritter, Cig., Jan., DZ.
112. velikokȗpəc, -pca, m. = veletržec, Cig., Jan.
113. velikolẹ́pən, -pna, adj. prächtig, Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
114. velikolẹ̑pje, n. die Pracht, Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
115. velikolìst, -lísta, adj. großblätterig, Jan., Vrt.
116. velikolístən, -tna, adj. großblätterig, Cig., Jan.
117. vę̑likoma, adv. größtentheils, C.; oft, C.
118. velikomȃšnica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
119. velikomȃšnjak, m. der Monat August, C., kajk.- Valj. (Rad).
120. velikomẹ́stən, -tna, adj. großstädtisch, Cig., Jan., nk.
121. velikomẹščàn, -ána, m. der Großstädter, Cig., Jan., nk.
122. velikomǫ̑štvọ, n. das Vielvermögen, kajk.- Valj. (Rad).
123. velikomǫ́žən, -žna, adj. großmächtig, Jan.
124. velikonóčən, -čna, adj. Oster-, österlich.
125. velikonóčnica, f. 1) das Ostermahl, Cig., Jan.; velikonočnico jesti, das Ostermahl halten, V.-Cig.; — 2) das Osterlied, Mur.; — 3) die Küchenschelle, das Windröschen (anemone pulsatilla), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); — = pljučnica 2), das Lungenkraut, Strp.
126. velikoobčı̑nski, adj. zur Hauptgemeinde gehörig, Levst. (Pril.).
127. velikoobẹ́tən, -tna, adj. vielversprechend, Ravn.- C.
128. velikoòk, -ǫ́ka, adj. großäugig, Jan.
129. velikosobǫ́tən, -tna, adj. Charsamstags-.
130. velikosŕčən, -čna, adj. großherzig, Mur., Cig., Jan., nk.
131. velikosȓčje, n. die Großherzigkeit, Cig.
132. velikosŕčnost, f. die Großherzigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
133. velikọ̑st, f. die Größe; po velikosti, der Größe nach.
134. velikošọ̑ləc, -lca, m. = visokošolec, LjZv.
135. velikóta, f. die Größe, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
136. velikótən, -tna, adj. großartig, Jan.
137. velikotȓžəc, -žca, m. = veletržec, Jan. (H.).
138. velikotȓžje, n. = veletrštvo, der Großhandel, Cig. (T.).
139. velikoùh, -úha, m. ein großohriger Mensch, C.
140. velikoùst, -ústa, adj. 1) mit großem Munde, Mur., Jan.; — 2) großsprecherisch, Mur.
141. velikoústən, -tna, adj. = širokousten, großsprecherisch, Mur., Cig.
142. velikoȗstnež, m. = širokoustnež, der Prahler, Mur., Cig., C.
143. velikoȗstnik, m. = velikoustnež, Mur.
144. velikoústnost, f. = širokoustnost, die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Mur.
145. velikováti, -ȗjem, vb. impf. großthun, Polj.
146. velikovẹ̑dəc, -dca, m. der Vielwisser, Nov.- C.
147. velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)- Mik.
148. velikovı̑t, adj. großartig, C.
149. velikovlástən, -tna, adj. großmächtig, Cig.
150. velikovójvodski, adj. großherzoglich, Cig., Jan.
151. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
152. velíkrat, adv., nam. velikokrat.
153. vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.
154. velják, m. ein angesehener Mann, der Magnat; ljuba gospoda, to je, vi veljaki! Dalm.; oblastniki in veljaki, Trub.; cerkovni veljaki, die Prälaten der Kirche, Krelj; — der Machthaber, Nov.; — die Autorität, Levst. (Močv.).
155. veljalíšče, n. das Geltungsgebiet, DZ.
156. veljȃn, m. ein großer Mann, C.
157. veljȃnje, n. die Geltung; — das Ansehen, Mur., C.; biti pri ljudeh v veljanju, C.; gospod ne bo na obenega človeka veljanje gledal, Dalm.; velikega veljanja, von großem Werte, Bas.
158. veljȃštvọ, n. das Magnatenthum, Cig., nk.
159. veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
160. veljȃva, f. 1) die Geltung; — das Ansehen; nima nič veljave pri ljudeh; — 2) die Währung, Cig., Jan., nk.; pet goldinarjev avstrijske veljave, nk.
161. veljávən, -vna, adj. 1) giltig, in Geltung; — 2) ansehnlich, angesehen, einflussreich.
162. veljáviti se, -ȃvim se, vb. impf. v. se komu s čim, jemandem mit einer Sache imponieren wollen, Cig. (T.).
163. veljȃvka, f. = številka, ki ni ničla, C.
164. veljȃvnik, m. veljaven mož, angesehener Mann, C., ZgD., Zora.
165. veljávnost, f. 1) die Giltigkeit, der Wert; — 2) das Ansehen, die Ansehnlichkeit.
166. veljȃvščina, f. 1) die Geltung, C.; — die Währung, DZ.
167. vèlje, adv. = vadlje, sogleich, Mik., BlKr.
168. vèljek, adv. = velje, vadlje, sogleich, Mik.
169. vèljen, adv. = velje, vadlje, sogleich, C.
170. velmož, m. = veljak, nk.; — prim. stsl. velьmoža.
171. vẹ̑łnica, f. 1) die Wurfschaufel zum Worfeln des Getreides; z velnico si posojuje pa z žlico vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.).
172. vẹ̑łnik, m. die Getreidereinigungsmaschine, Goriš.- Štrek. (Let.), Kr., Št.
173. velọ̑st, f. die Welkheit.
174. velǫ́vər, -vra, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
175. blodnovelı̑čje, n. der Größenwahn, Cig. (T.).
176. cvẹ́liti, cvẹ̑lim, vb. impf. weinen machen, quälen, betrüben, Notr.- Levst. (Rok.); ne cveli me, quäle mich nicht, Z.; mar bi raje bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere, Levst. (Zb. sp.).
177. čávəlj, -vlja, m. der Nagel; mirno so mu rjavele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz it. chiavo, Nagel, Mik. (Et.).
178. čȃvəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. čavelj.
179. čávəljnik, m. sveder za čavlje, C.
180. čevəlj, -vlja, m., pogl. črevelj.
181. črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).
182. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
183. črẹ̑vəljčək, -čka, m. 1) dem. čreveljc; — 2) der Hornklee (lotus corniculatus), Z.
184. dovèlj, adv., Cig., pogl. dovolj.
185. dvẹlẹ́tən, -tna, adj. = dvoleten, Cig., Met., Schönl.
186. dvẹlẹ̑tje, n. = dvoletje, Cig.
187. edinozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend; edinozveličalna vera, cerkev.
188. enakoveljávən, -vna, adj. von gleicher Geltung, nk.
189. izvelı̑čati, -am, vb. pf., pogl. zveličati.
190. juvelīr, -rja, m. dragotinar, der Juwelier, Cig.
191. kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.
192. kávəljčək, -čka, m. dem. kaveljc, das Häkchen, Cig., Jan., Kr.
193. kravəljčevje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), KrGora- DSv.
194. krę́vəlj, -vlja, m. der Haken; — ein zweizackiger Karst, Št.- C.; — der Schürhaken, Celje- Štrek. (LjZv.); — psovka staremu, sključenemu človeku, C., Mik., Valj. (Rad); krévelj, Valj. (Rad); — prim. stvn. krewel, Haken, C.; srvn. kreuel, bav. kraeuel, mistkraeuel, Štrek. (LjZv.).
195. krívəlj, -vlja, m. 1) die zweizackige Spitzhaue, zweizackiger Krampen, Maribor, Šaleška dol.- C., Z.; — 2) seitwärts getretener Schuh, C.; — menda nam. krevelj.
196. levę̑lj, m. = livelj, Frey. (Rok.).
197. nàdpoveljník, m. der Oberbefehlshaber, Z., nk.
198. nadpoveljnı̑štvọ, n. der Oberbefehl, Jan. (H.), nk.
199. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
200. navelı̑čanje, n. das Ueberdrüssigwerden.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani