vek (1235)

1. 1. vę̑k, m. das Geschrei, lautes Weinen, der Jammer, Mur., Cig., M., C., Polj.; velik vek bo po vsem Egiptu, Ravn.; vek zagnati, zu schreien anfangen, M.; veliko veka, malo teka = viel Geschrei, wenig Wolle, Z.
2. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
3. vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.
4. vekáč, m. der Schreier.
5. vekálọ, n. der Schreier, der Schreihals, Cig.
6. vę́kanje, n. lautes Weinen, das Schreien; tudi: vekȃnje.
7. vę́kati, -kam, -čem, vb. impf. laut weinen, jammern, schreien; Vsi tarnajo, zdihavajo, Solzice toč'jo, vekajo, Npes.-K.; silno so jokali in vekali, Jap. (Sv. p.); Tam dekle že vse večejo, Npes.-Schein.
8. vekàv, -áva, adj. 1) schreierisch, weinerlich, Cig.; vekavo dete, Cig.; — 2) schreiend, grell: vekava barva, Podkrnci- Erj. (Torb.).
9. vę́kavəc, -vca, m. der Weiner, Cig., M.
10. vę́kavka, f. die Weinerin, Cig.
11. vę̑kavt, m. der Weiner, Mik.
12. veketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quäken, wimmern: zajec vekeče, C.
13. vẹkivẹ̑čən, -čna, adj. = vekovečen, Mur., ogr.- M.; vekivečna voza (vuza), lebenslängliche Haft, kajk.- SlN.
14. vẹkivẹ̑čnost, f. die Ewigkeit, ogr.- M.
15. vẹkivẹ̑koma, adv. in Ewigkeit, ogr.- M.
16. vę̑klja, f. = vekulja, Jarn.
17. vẹ́kọ, n. 1) = baba, der Druckdeckel bei der Presse, C.; — 2) das Augenlid, C., LjZv.; ( stsl.); — prim. veka 1).
18. vẹkolẹ́tən, -tna, adj. Jahrhunderte lang während: Močvirje vekoletno je pregnano, Preš.
19. vẹ̑koma, adv. = vekomaj, Dalm., Kast., Jap.
20. vẹ̑komaj, adv. ewig; na v., in Ewigkeit; od v. do v.
21. vẹkopìs, -písa, m. die Lebensbeschreibung, LjZv.
22. vẹkováti, -ȗjem, vb. impf. das Leben zubringen, Levst. (Zb. sp.).
23. vẹkovẹ̑čən, -čna, adj. ewig, Mur., Cig., nk.
24. vẹkovẹčína, f. die Ewigkeit, C.; vẹkovẹ̑čina, kajk.- Valj. (Rad).
25. vẹkovẹ̑čnost, f. die Ewigkeit, Cig.
26. vẹkovı̑t, adj. ewig, Cig., C., nk.
27. vẹkovítiti, -ı̑tim, vb. impf. verewigen, Bes.
28. vẹkovı̑tost, f. die Ewigkeit, Cig.
29. vekšáłən, -łna, adj. Vergrößerungs-, vergrößernd, Jan.
30. vę̑kšati, -am, vb. impf. = večati, vergrößern.
31. vekšȃva, f. die Vergrößerung, Jan. (H.).
32. vekšȃvka, f. das Vergrößerungswort, Jan.
33. vę̑kši, adj. compar. = veči; — po vekšem, oberflächlich, C.; — najvekše, höchstens, C.
34. vekšína, f. = večina, C.; — z vekšino (zvekšino) = z večine, größtentheils, meistens, Jan., C.
35. vekúlja, f. die Weinerin, Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
36. bljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, C.
37. bogočlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Gottmensch, Cig.; — stsl.
38. cmę̑vək, -vka, m. das Gewinsel, Mur., Cig.
39. cóvək, -vka, m. der Klumpen, Jan.; der Klotz, Valj. (Rad).
40. cvèk, cvéka, m. 1) der Schusternagel, der Zweck; übhpt. ein kleiner Nagel aus Metall oder Holz; — 2) ein starker Mann, Cig.; — iz nem.
41. cvekár, -rja, m. = žrebljar, Mur., Cig., Štrek., Dol.
42. cvékəc, -kca, m. dem. cvek, Valj. (Rad); prav. cvečec.
43. cvekla, = cvikla, pesa, Mik.
44. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
45. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.
46. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
47. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
48. človẹkoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
49. človẹkoljȗbəc, -bca, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
50. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
51. človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
52. človẹkoljúbnost, f. = človekoljubje, M., nk.
53. človẹkomǫ̑rəc, -rca, m. der Menschenmörder, Slom.- C.
54. človẹkomǫ̑rstvọ, n. der Menschenmord, M.
55. človẹkoslǫ̑vje, n. = človekoznanstvo, Lampe (D.).
56. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
57. človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
58. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
59. človẹkožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, ZgD.
60. človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.
61. črnjȃvək, -vka, m. neka ptica: = podgorelec, C.
62. čȓvək, -vka, m. dem. črv; — der Piston am Percussionsgewehr, Notr.
63. črvı̑vək, -vka, m. die wurmstichige Frucht: črvivki padajo z drevja, C.
64. čvekáč, m. der Schwätzer.
65. čvekáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, dummes Zeug reden; — prim. žvekati.
66. dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
67. davnovẹ́kost, f. = davnost, SlN., Zora.
68. dobȃvək, -vka, m. die Errungenschaft, der Gewinn, C.
69. dodȃvək, -vka, m. = dodatek, Habd., Cig., Jan.
70. dodẹ̑vək, -vka, m. der Zusatz, C., Z.
71. dołgovẹ̀k, -vẹ́ka, adj. langlebend, Jan.
72. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
73. dopẹ̑vək, -vka, m. der Refrain, Jan.
74. dosẹ̑vək, -vka, m. die Nebensaat, Cig.
75. dostȃvək, -vka, m. der Zusatz; s tem dostavkom, mit diesem Zusatze.
76. dozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, die Vermuthung, Cig., Jan., C.; der Schein, die Einbildung, der Wahn, Cig., Jan.; ni bila angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo dozdevkov svojega srca, Škrinj.- Valj. (Rad); Bog ne sodi po dozdevku, Slom.
77. dožı̑vək, -vka, m. = dožitek, C.
78. drvę́ka, f. neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).
79. dvekáti, -ȃm, vb. impf. = žvekati, kauen, C., Z.
80. frtȃvək, -vka, m., Gor., pogl. vrtavek.
81. gȃvək, -vka, m. = gavec, Cig., Frey. (F.).
82. gostolẹ̑vək, -vka, m. der Triller, Jan.
83. izbljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, der Auswurf, C.
84. izdȃvək, -vka, m. die Ausgabe, die Auslage, der Aufwand, Mur., Cig., Jan.
85. izmı̑vək, -vka, m. mesto, katero je voda izmila, predrla, C.
86. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
87. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
88. izvę́kati se, -am se, vb. pf. sich ausweinen, sich abschreien, Jarn., Cig.
89. izvę̑kšema, adv. = iz večega, zum größeren Theile, C.
90. kǫ́vək, -vka, adj. = koven 1), Cig. (T.).
91. kvę̑k, m. das Gequäke, Mur.
92. kvę́ka, f. etwas Verkrümmtes, Verkrüppeltes, der Krüppel, C., M., Trst. (Let.); — prim. pokveka.
93. kvę́kast, adj. gliederlahm, Cig.
94. kvę́kati, -am, vb. impf. quäken (von Hasen), M.; winseln, schreien, Fr.- C.
95. kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.
96. kveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kvekati, M.
97. kvę́kniti, kvę̑knem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Mur.- Cig.
98. lȃvək, -vka, m., M., nav. pl. lavki, die Ueberbleibsel (an Aehren, Obst, udgl.) nach der Ernte, Z.; (lavke, f. pl., C.).
99. lı̑vək, -vka, m. 1) der Trichter, Cig., Jan.; — 2) prav male ponikve se zovejo livki, Jes.
100. 1. mȃvək, -vka, m. viseč otok, otekla bezgavka, GBrda.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani