Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
vejevje (7)
-
vẹję̑vje, n. coll. das Astwerk, das Gezweige.
-
lǫ́nica, f. 1) der Heuhaufe auf Wiesen, Cig., Jan., Hal.- C., Kras- Erj. (Torb.); kup sena naložen na vejevje, da se lahko potegne s planine nizdolu, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); l. slame, ein Strohhaufen, Cig., C.; — 2) die Spannung eines Hügels, vzhŠt.- C.
-
nákoł, -kǫ́la, m. tisti koli in tisto vejevje, s katerim se nakoli fižol, grah itd., die Besteckung, BlKr.
-
2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.
-
šǫ́praka, f. = šipraka, suho brstje, suho vejevje, BlKr.
-
2. vrlína, f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani