veden (97)

1. 1. vẹ́dən, -dna, adj. kundig, erfahren, bewandert, Mur., Jan., C.; sachkundig, Svet. (Rok.); veden mož, Pohl. (Km.); nisem v. česa, ich kenne etwas nicht, Levst. (Zb. sp.); v kateri reči je kdo veden, o tej naj piše, Glas.
2. 2. vę́dən, -dna, adj. immerwährend, beständig, ununterbrochen, Mur., Cig., Jan.; vedni uspeh, das stetige Gedeihen, Levst. (Močv.); (narejeno iz: vedno).
3. vẹ́dẹnəc, -nca, m. 1) das Irrlicht, V.-Cig., C., Jes.; — 2) der Alp, C.; — prim. vedomec.
4. vẹ́dẹnica, f. = rojenica, Naklo ( Gor.).
5. 1. vedénje, n. das Benehmen, die Aufführung.
6. 2. vẹ́dẹnje, n. das Wissen; brez mojega vedenja; na vedenje dati, zu wissen geben, anzeigen, C.; v. dobiti, eine Verständigung bekommen, Svet. (Rok.).
7. črvovẹ́dən, -dna, adj. = črvojeden, Gor.
8. dobrovẹ́dən, -dna, adj. kundig: d. zdravnik, Slom.
9. dopovẹ́dən, -dna, adj. kar se da dopovedati, M.
10. dovẹ́dən, -dna, adj. 1) bewusst: dovedno, mit Vorwissen, ogr.- C.; — 2) = izkušen, Mur.
11. govę́dən, -dna, adj. = govedast, Gor.; ungeschickt, Z.
12. izpọ̑vẹdən, -dna, adj. Beicht-: izpovedni listek, izpovedni dan.
13. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
14. 1. izvẹ́dən, -dna, adj. = izveden, erfahren, Mur.; pogl. izveden pod: izvedeti 2).
15. 2. izvédən, -dna, adj. 1) durchführbar, Jan. (H.); — 2) leicht anzubringen: to blago ni izvedno, V.-Cig.; pogl. 2. zvedən.
16. izvẹ́denəc, -nca, m. der Sachkundige, Cig., Jan., nk.; — prim. izvedeti 2).
17. izvedénje, n. die Durchführung, Cig. (T.).
18. 1. izvẹ́denka, f. die Sachkundige, Cig., nk.
19. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
20. izvẹ́denost, f. die Erfahrenheit, die Sachkenntnis, Cig., Jan., nk.
21. lẹpovédən, -dna, adj. kdor se lepo vede, wohlgesittet, Vrt.
22. malovẹ́dən, -dna, adj. kenntnisarm, Cig., Jan., M.
23. mnogovẹ́dən, -dna, adj. vielwissend, Jan.
24. naglovẹ́dən, -dna, adj. vorwitzig, C.
25. napọ̑vẹdən, -dna, adj. Ansage-, Meld-, Cig., Jan.; napovedni list, der Ansagebrief, der Ansagezettel, Cig., Jan.; napovedna golica, die Anmeldungsblankette, DZkr.
26. nedopovẹ́dən, -dna, adj. unsäglich, unaussprechlich, Jan.; nedopovedna in nepopisna krasota, LjZv.
27. 1. neizvẹ́den, adj. unerfahren, unkundig.
28. 2. neizvédən, -dna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
29. neizvẹ́denəc, -nca, m. der Unbewanderte, der Nichtkenner, Cig.
30. neizvẹ́denost, f. die Unerfahrenheit.
31. neprevédən, -dna, adj. unübersetzbar, Jan. (H.).
32. nevẹ́dən, -dna, adj. unwissend, unkundig; n. božjih zakonov, Ravn.- Mik.
33. nezavẹ́dən, -dna, adj. 1) bewusstlos, besinnungslos; — 2) unbewusst, Cig., Jan.; — ohne (politisches oder nationales) Selbstbewusstsein, nk.
34. odpọ̑vẹdən, -dna, adj. 1) Absagungs-: odpovedno pismo, Cig.; Aufkündigungs-: odpovedni čas, Cig.; — 2) abschlägig, negativ, Cig., Jan.; — 3) kündbar, Jan. (H.).
35. ponevẹ́dən, -dna, adj. unwissentlich: ponevedno posredovanje, Jurč.
36. postavovẹ́dən, -dna, adj. gesetzkundig, Jan.
37. povẹ́dən, -dna, adj. 1) sagbar, Jan. (H.); — 2) Aussage-, Erzähl-, Jan. (H.).
38. pozvẹ̑dən, -dna, adj. Befund-: pozvedno poročilo, Cig.
39. pravovẹ́dən, -dna, adj. rechtskundig, Jan.
40. predvedę́nəc, -nca, m. der Vorgeführte, DZ.
41. prepọ̑vẹdən, -dna, adj. verbietend, prohibitiv, Cig., Jan.; — Verbot-: prepovedni dan, der Normatag, Cig.; ob prepovednih časih, in verbotenen Zeiten, Schönl.
42. preradovẹ́dən, -dna, adj. zu neugierig; — überaus neugierig.
43. 1. prevẹ́dən, -dna, adj. klug, einsichtsvoll, C.
44. 2. prevẹ́dən, -dna, adj. immerwährend: Večna prevedna ljubezen! Levst. (Zb. sp.); (iz: prevedno).
45. prevedénje, n. das Überführen, Jan. (H.); — die Reduction ( math.), Jan. (H.); — p. menice, die Indossierung, Jan. (H.).
46. pripovẹ́dən, -dna, adj. 1) gerne erzählend, gesprächig, C.; postal je nekoliko bolj pripoveden, Jurč.; — 2) erzählend, episch: pripovedno pesništvo, Jan., nk.
47. radovẹ́dən, -dna, adj. neugierig, Cig., Jan., M., nk.; — wissbegierig, Mur., Jan., ogr.- M.
48. vsegavẹ́dən, -dna, adj. = vseveden, allwissend.
49. vsevẹ́dən, -dna, adj. allwissend, Jan.
50. zagovę́dən, -dna, adj. 1) bengelhaft, Jan.; ungeschlacht, roh, Lašče- Erj. (Torb.); unzart, Cig.; tako zagovedno bi nikoli ne izpregovorili, Levst. (Zb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, C., Svet. (Rok.), Gor.; borniert, Cig.
51. zapovẹ́dən, -dna, adj. = zapovedljiv, Zv.
52. zavẹ́dən, -dna, adj. bei Sinnen, sich bewusst, Mur., C.; — zavedni možje, zielbewusste Männer, nk.
53. zgovẹ́dən, -dna, adj. pfiffig: z. na vse, C.
54. 1. zvẹ́dən, -dna, adj. neugierig, V.-Cig.
55. 2. zvédən, -dna, adj. gangbar: to blago ni zvedno, (izvedno) V.-Cig.
56. 1. zvẹ́dẹnje, n. das Erfahren; na z., um zu erfahren, Mur.
57. 2. zvedénje, n. die Anbringung (der Ware), Cig.
58. brezmádežən, -žna, adj. fleckenlos, mackellos, Mur., Cig., Jan., nk.; brezmadežno vedenje, tadellose Aufführung, DZ.
59. čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.
60. izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
61. izvedljìv, -íva, adj., Jan., pogl. izveden 1).
62. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
63. ljubeznìv, -íva, adj. liebenswürdig; lj. otrok, ljubeznivo vedenje.
64. manīra, f. vedenje, lepo vedenje, die Manier; ne ve manire.
65. mnogovẹ̀d, -vẹ́da, adj. = mnogoveden, Jan.
66. napuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad napuhniti; aufblähen; — vedenje napuhuje, das Wissen macht hochmüthig, Dalm.; — n. se, schwellen: morje se napuhuje, Trub., Dalm.; — n. se, aufgeblasen, hochmüthig sein, Meg.; zoper druzega se napuhovati, Dalm.
67. naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem ( namr. peti).
68. navésti, -védem, vb. pf. 1) inducieren ( phys.): naveden tok, der Inductionsstrom, Cig. (T.); — 2) "anführen", citieren, Cig. (T.), nk.; (po nem.).
69. nedopovẹdljìv, -íva, adj. = nedopoveden, Cig., Jan.
70. nedostǫ́jən, * -jna, adj. unwürdig, ungebürlich, Mur., nk.; nedostojno vedenje, nk.; unpassend: n. čas, Meg.; — untauglich, ungeschickt, Meg.
71. neizpeljìv, -íva, adj. unausführlich, Cig., Jan.; pogl. neizveden.
72. neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
73. nezavẹ́stən, -tna, adj. = nezaveden, nk.
74. oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
75. olı̑kati, -am, vb. pf. 1) glatt machen, abglätten, Cig., Jan.; polieren, Cig., Jan., ( stil.) Cig. (T.); — plätten, bügeln: o. perilo, Cig.; — 2) ausbilden, civilisieren, urbanisieren, Cig., Jan., nk.; olikano vedenje, feines Benehmen, Cig. (T.).
76. petnájst, num. fünfzehn; (izvedenke prim. z izvedenkami besede: devetnajst).
77. povẹdljìv, -íva, adj. = poveden 1), Cig.
78. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
79. prérok, -rǫ́ka, m. to besedo in izvedenke išči pod: prorok itd.
80. prijázən, -zna, adj. freundlich; p. človek, prijazno vedenje; p. kraj.
81. prilízniti, -lı̑znem, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, durch Schmeichelei seine Gunst erwerben, Mur., Cig., Jan.; ta se zna p., jvzhŠt.; — priliznjen, schmeichlerisch: priliznjeno vedenje, priliznjen človek.
82. pripráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) bereiten, vorbereiten; p. komu svečo, da si prižge luč, nož, da more kaj rezati; vse p., kar je treba; — p. se, sich vorbereiten; za izpoved se p.; sich gefasst machen: le se pripravi, danes bo huda! — zurichten, zubereiten; kosilo p.; präparieren: vino p., Cig.; aufbereiten ( v. Erzen), Cig. (T.); — 2) beischaffen, Cig., Jan.; p. komu kaj, jemandem etwas verschaffen, Cig.; p. si kaj, sich verschaffen, erwerben, C., jvzhŠt.; kakor pripravljeno, tako zapravljeno, Cig.; — 3) dazubringen, zu etwas bewegen: ni ga moči p., da bi šel domov; p. koga k smehu, k lepemu vedenju, Cig.; — p. se, sich anschicken, sich unterstehen, C.; pripravljen, bereit: p. kaj storiti; — 4) in einen Zustand versetzen, bringen: v strah, žalost, sramoto p.; na druge misli p., Cig.; v nered p., in Unordnung bringen, Cig.; na beraško palico p., Cig.; pod sebe p., unter seine Gewalt bringen, Dalm.; — 5) vb. impf. sich schicken, C.; — pripravi se mu delati = delo mu gre od rok, Podkrnci- Erj. (Torb.).
83. prohibitīvən, -vna, adj. prepoveden, prohibitiv, Cig. (T.).
84. radovẹ́dčən, -čna, adj. = radoveden, Mur., Cig.
85. sę́dəmstọ, num. = sedem sto, siebenhundert; — prim. sto in izvedenke.
86. sikálọ, n. 1) der Weinheber, C.; ( prim. sikati 3)); — 2) síkalọ = človek nestalen v govorjenju in vedenju, GBrda; ( prim. sikav).
87. štirinájst, num. vierzehn; ( prim. devetnajst in izvedenke).
88. ugláditi, -glȃdim, vb. pf. 1) glatt machen; bahnen: u. pot; Tam stoji ravno polje, Na polju stezica vglajena, Kdo jo je vgladil tako? Npes.-K.; — polieren: Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) verfeinern: u. jezik, vedenje, Cig., Jan., nk.
89. vápnọ, n. = apno, Mik., Gor., vzhŠt., nk.; — (išči izvedenke pod ap-).
90. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
91. vlȃs, m. = las, ogr.- Valj. (Rad); (izvedenke išči pod: las-).
92. vlȃst, -ı̑, f. = 1. last, Trub. (Post.), nk.; (izvedenke išči pod last-).
93. vsegavẹdǫ́č, adj. = vseveden, allwissend, Mur., Cig.
94. zadržȃnje, n. = vedenje, (po nem. "Verhalten").
95. zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče- Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.
96. zavẹ́stən, -stna, adj. = zaveden, nk.
97. zglę́dən, -dna, adj. musterhaft, exemplarisch, Muster-; Cig., Jan., Cig. (T.); zgledno vedenje, musterhaftes Betragen, zgledno gospodarstvo, eine Musterwirtschaft, zgledni list, der Musterbrief, Cig. (T.), nk.; — ( nam. vzg-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani