vedež (20)

1. vẹ̑dež, m. 1) das Wissen, die Kenntnis, Jan., C.; z vedežem, mit Wissen, vorsätzlich, Jan.; po mojem vedežu, soviel ich weiß, C.; na vedež dati, bekannt geben, C., Mik., Gor.; na vedež priti, bekannt werden, C.; vedež imeti, wissen, erfahren haben; vedeže kupovati, Maulaffen feil haben, C.; — 2) der Vielwisser, Mur., V.-Cig., Jan., C., Štrek.; imel je vrana, ki je bil vedež in mu je vse povedal, ko je domov prišel, (iz neke bajke) Mur.; v vasi so ga imeli za vedeža, Erj. (Izb. sp.); — der Wahrsager, Mur., Cig., Jan.; der Kartenaufschlager, Dol.
2. vẹ̑dežən, -žna, adj. 1) vorsätzlich, Jan.; — 2) neugierig, C.; — 3) wahrsagerisch, vedežna ženska, Jurč.
3. vẹdeževáti, -ȗjem, vb. impf. wahrsagen, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
4. vẹdeževȃvəc, -vca, m. der Wahrsager, Mur., Cig., Jan., nk.
5. vẹdeževȃvka, f. die Wahrsagerin, Cig., Jan., nk.
6. vẹdeževȃvski, adj. wahrsagerisch, Cig.
7. vẹdeževȃvstvọ, n. die Wahrsagerei, Cig.
8. vẹdežíca, f. die Wahrsagerin, Cig., Kremp.- M.
9. vẹ̑dežinja, f. die Wahrsagerin, C.
10. vẹ̑dežka, f. die Vielwisserin, die Wahrsagerin, Mur.
11. vẹdežljìv, -íva, adj. 1) viel wissend, C.; — 2) neugierig, C.
12. malovẹ̑dež, m. ein kenntnisarmer Mensch: bili smo največ malovedeži, Jurč.
13. mnogovẹ̑dež, m. der Vielwisser, Cig.
14. nevẹ̑dež, m. der Unwissende, C.; revni nevedeži, Vod. (Izb. sp.).
15. ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
16. povẹdeževáti, -ȗjem, vb. pf. ein wenig wahrsagen, Bes.
17. rokovẹ̑dež, m. der Chiromant, Jan. (H.).
18. vsegavẹ̑dež, m. = vsevedež 2), človek, kateri hoče vse vedeti, Jurč.
19. vsevẹ̑dež, m. 1) der alles weiß, Bes., Zora; — 2) der Naseweise, Cig.
20. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani