veda (221)

1. vẹ́da, f. die Wissenschaft, Jan., nk.; — češ.
2. vẹ́davəc, -vca, m. = vedomec, Valv.- Navr. (Let.); (vedovec), Dict.- Mik.
3. vẹ́davək, -vka, m. = vedomec, Goriš.
4. dopovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. klar machen, begreiflich machen; ne morem ti d., kako lepo je vse v mestu; ne da si nič dopovedati, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; — aufklären, eine Auskunft ertheilen.
5. dopovẹdávati, -am, vb. impf. = dopovedovati.
6. dovẹ́dati se, -am se, vb. impf. vermuthen; d. se česa, C.
7. govę̑dar, -rja, m. der Rinderhirt, der Rinderknecht, Mur., Cig., Jan.; tudi: govedár, Valj. (Rad); — der Rindviehzüchter, Cig.
8. govę̑darica, f. die Rindermagd, Valj. (Rad).
9. govedarı̑ja, f. die Rindviehzucht, Mur., Cig.
10. govedarína, f. der Rinderhirtenlohn, Mur.
11. govę̑darski, adj. Rindviehhirten-, Mur., Cig.
12. govę̑darstvọ, n. die Rindviehzucht, Mur., Cig. (T.).
13. govę́dast, adj. zabit, ochsendumm, Cig.
14. izpovẹdȃłnica, f. = izpovednica, C., Mik.
15. izpovẹ́danec, -nca, m. das männliche Beichtkind, Cig., Jan., C.
16. izpovẹ́danje, n. das Bekenntnis, Mur., Valj. (Rad).
17. izpovẹ́danka, f. das weibliche Beichtkind, Cig.
18. izpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) aussagen, nk.; priče so tako izpovedale, SlN.; — bekennen, gestehen, Mur., Cig., Jan., Vrt.; — 2) i. se, ein Bekenntnis ablegen, fatieren, Levst. (Nauk); — die Beichte ablegen; i. se vseh svojih grehov, alle seine Sünden beichten, (i. se iz grehov, ogr.- C.); — 3) i. koga, jemandem die Beichte abnehmen; izpovedan je umrl.
19. izpovẹ́dati, -vẹ́dam, vb. impf. = izpovedovati, C., nk.
20. izpovẹdávati, -am, vb. impf. = izpovedovati.
21. izpovẹdȃvəc, -vca, m. = izpovednik, C.
22. izprevẹ̑da, f. das Zusichkommen, die erlangte Einsicht, C.
23. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
24. izvẹ̑da, f. = 1. izvedba: po izvedi zadržka, C.
25. izvẹdáč, m. der Spion, C., Let.
26. izvẹ́dati, -am, vb. impf. auskundschaften, zu ermitteln suchen, Jan., Habd.- Mik.
27. izvẹ́dav, adj. = zvedav, Cig. (T.), ogr.- C., SlN.
28. izvẹdȃva, f. die Nachforschung, C.
29. izvẹ́davəc, -vca, m. der Kundschafter, der Nachforscher, der Spion, Dict., C., Valj. (Rad).
30. krasovẹ́da, f. die Aesthetik, Jan., C.
31. medvẹ̑da, f. = medvedka, Cig., Jan.
32. medvę̑dar, -rja, m. 1) der Bärentreiber, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Bärenjäger, LjZv.; — 3) der Bärenbeißer (lovski pes), Cig.
33. medvẹ́dast, adj. bärenhaft, Cig.
34. napovẹdáč, m. der Ansager, Cig.
35. napovẹdalíšče, n. der Ansageposten, DZ.
36. napovẹ́danəc, * -nca, m. der Angesagte, der Angekündigte, C.
37. napovẹ́danje, n. die Ankündigung, die Anmeldung.
38. napovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. ansagen, ankündigen; n. vojsko, den Krieg erklären; — n. se, sich ankündigen, sich ansagen; za nedeljo se je napovedal, da pride v vas.
39. napovẹdávanje, n. das Ansagen.
40. napovẹdávati, -am, vb. impf. ad napovedati; ansagen.
41. navẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen, Lašče- Erj. (Torb.).
42. nenapovẹ̑dan, adj. unangesagt, unangemeldet.
43. nezapovẹ̑dan, adj. nicht geboten; nezapovedani prazniki; — unobligat, Cig., Jan.; n. predmet, nk.
44. odpovẹ́danje, n. die Absage, die Aufkündigung, Mur.
45. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
46. odpovẹ́dati, -am, vb. impf. ad odpovedati, (-vem); = odpovedovati, C., kajk.- Valj. (Rad); nebo roso odpoveda, C.
47. odpovẹdávati, -am, vb. impf. = odpovedovati.
48. odvẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad odvesti (vedem) 2); an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); o. domače žrebe in promese, Levst. (Nauk).
49. ovẹ́danje, n. die Erhebungen, DZ.
50. ovẹ́dati, -am, vb. impf. ad ovedeti; Erhebungen pflegen, zu ermitteln suchen, Cig., Jan.; o. o čem, Erj. (Izb. sp.); o. in povpraševati, LjZv.
51. podpovẹdáč, m. der Souffleur, Cig.; — polj.
52. poizvẹ̑da, f. die (ämtliche) Erhebung, Cig. (T.).
53. poizvẹ́dati, -am, vb. impf. ad poizvedeti; zu erfahren suchen: kogar misli p., Cig.
54. poizvẹdávati, -am, vb. impf. = poizvedovati.
55. povẹ̑da, f. 1) die Geschichte, die Sage, Raič ( Let.); — 2) der Wortausdruck, C.
56. povẹ́danje, n. die Aussage, Cig.; der Ausspruch, ogr.- Valj. (Rad); — die Erzählung, Mur.; eine ausführliche Mittheilung: p. od slovenskega jezika, Vod. (Izb. sp.).
57. povẹ́dati, povẹ́m, vb. pf. mündlich mittheilen, sagen, erzählen; kaj boš dobrega povedal? was bringst du Gutes? živi duši ne povem tega; na uho komu kaj p., jemandem etwas ins Ohr raunen; p. komu resnico, jemandem reinen Wein einschenken; na vsa usta p., sich kein Blatt vor den Mund nehmen; v zobe komu kaj p., einem etwas ins Angesicht sagen; = v oči p., Npes.-K.; dobro je povedal, das war gut gesagt oder gesprochen; z lepo p. komu, es einem im Guten sagen; po domače p., in schlichter, gewöhnlicher Weise etwas sagen; iz glave p., auswendig hersagen; vse po vrsti p., kako je bilo, den Hergang der Reihe nach erzählen; kdo ti je povedal to lepo pripovest? — imprt. povẹ̑j!
58. 1. povẹ́dati, -vẹ́dam, vb. impf. ad povedati (-vem); = praviti; erzählen, sagen, Mik., nk.; prilike p., poveda se, sv. Bonaventura poveda, kajk.- Valj. (Rad).
59. 2. povę́dati, -am, vb. impf. ad poveniti; abwelken, C.
60. povẹdávati, -am, vb. impf. = povedovati; = praviti, sagen, erzählen; povedaval mi je celo uro, kako se mu je godilo, jvzhŠt.
61. pozvẹ̑da, f. die Erforschung, die Erhebung, DZ.
62. pozvẹ́dati, -am, vb. impf. = pozvedavati, Jan.
63. pozvẹdávanje, n. die Erkundigung(en), das Nachforschen, die gepflogenen Erhebungen.
64. pozvẹdávati, -am, vb. impf. = pozvedovati.
65. prenevẹ́dalọ, n. človek, kateri se rad preneveda, BlKr.- Let.
66. prenevẹ́danje, n. das Anstandnehmen: brez prenevedanja, ohne Anstand, Cig.; ranjenci ne nagajajo ranarju z nikakvim javkanjem niti prenevedanjem, Navr. (Let.).
67. prenevẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. zaudern, Anstand nehmen, Umstände machen, BlKr.- Cig.; = leno, nemarno delati, če se komu ne ljubi, BlKr.- Let.
68. prepovẹ́danəc, -nca, m. = gozd, v katerem ne smejo sekati, Notr.
69. prepovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. verbieten; p. komu kaj; p. zidanje; p. komu kod pasti; tod je prepovedano ribe loviti; prepovedan čas, die verbotene Zeit.
70. prepovẹdávati, -am, vb. impf. = prepovedovati, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
71. prevẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad prevesti, anbringen, verkaufen, Z., Svet. (Rok.).
72. pripovẹdáč, m. der Geschichtskrämer, Cig.
73. pripovẹ́danje, n. die Erzählung, ogr.- Valj. (Rad).
74. pripovẹ́dati, -am, vb. impf. ad pripovedati (-vem); erzählen, Dict., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
75. pripovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. erzählen, Z.; referieren, Cig.; zdaj vam v(u) priliki pripovem, kak da (bo)de s pečja jablan, ogr.- Valj. (Rad).
76. pripovẹdávanje, n. das Erzählen.
77. pripovẹdávati, -am, vb. impf. = pripovedovati.
78. pripovẹ́davəc, -vca, m. der Erzähler, Dict.
79. propovẹ́dati, -am, vb. impf. = pridigati, Jan., nk.
80. razpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) herumerzählen: od veže do veže r., Jurč.; — 2) zuende erzählen, in der Rede ausführen: to moram r., kar sem začel, Jurč.
81. razpovẹdávati, -am, vb. impf. = razpovedovati.
82. razvẹ̑da, f. ein ausgelassener Mensch, Ip.- Mik.; — die Kokette, Notr.- Svet. (Rok.).
83. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
84. 2. razvẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad razvedeti se; sich orientieren, V.-Cig.
85. sevẹ́da, adv. = se ve da, freilich, natürlich.
86. spovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. = vzdati, entbieten: mir komu s., Dalm.; ( nam. vzp-).
87. veroizpovẹ́danje, n. das Glaubensbekenntnis, nk.
88. vpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. declarieren (im Zollwesen), DZ.
89. zapovẹ́dati, -am, vb. impf. ad zapovedati (zapovem), Mik. (V. Gr. IV. 319.).
90. zapovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. einen Befehl geben, befehlen, anordnen; — zapovedan, geboten; zapovedan praznik, gebotener Feiertag; z. uk, obligater Lehrgegenstand, Cig.; z. zajem, ein Zwangsanlehen, Cig. (T.).
91. zapovẹdávati, -am, vb. impf. = zapovedovati.
92. zavẹ̑da, f. = zavest, das Bewusstsein, die Besinnung, Cig.
93. 1. zavẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad zavedeti se; allmählich zum Bewusstsein, zu seinen Sinnen zurückkehren; — sich bewusst sein, Mur., Cig., nk.; z. se svoje narodnosti, nk.
94. 2. zavẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. taumeln: pijanec se zaveda od pijanosti, bolnik od slabosti, Notr.
95. zdravovẹ́da, f. die Gesundheitskunde, Jan.
96. zvẹdàv, -áva, adj. neugierig, Jan., nk.; zvedavi kmetje, Jurč.; — forschsüchtig, Cig.
97. zvẹdávast, adj. forschsüchtig, Cig.
98. zvẹdávati, -am, vb. impf. nachforschen, erforschen, Mur., Cig.
99. zvẹdávost, f. die Neugierde, Cig., Jan., Jurč.; — die Forschsucht, Cig., Jan.; die Wissbegierde, Jan., Cig. (T.).
100. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani