Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

več (601-700)

  1. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
  2. rȃglja, f. 1) die Ratsche, die Rassel, Cig., Gor.; raglja pri fari je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.); — das Klapperwerk (ptičje strašilo), C.; — 2) eine Person, die gerne schwatzt, der Gackelhans, die Gackelliese, Cig.
  3. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk- Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  4. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
  5. razgȃnjati, -am, vb. impf. ad razgnati; auseinandertreiben, zersprengen; — veselje r., sich der Freude hingeben, lustig sein, Vod. (Izb. sp.); preveč r., es zu arg treiben, V.-Cig.
  6. razhòd, -hǫ́da, m. 1) das Auseinandergehen, M.; die Trennung, der Abschied, Cig.; — die Divergenz, ( math.) Cig., Cig. (T.); — 2) = trošek, der Verbrauch, Cig. (T.); v tej dobi ima telo mnogo več prihoda nego razhoda, Erj. (Som.); ( stsl., rus.).
  7. razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca ( t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
  8. razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).
  9. razlẹ́gati se, -lẹ̑gam se, vb. impf. ad razlegniti se; hallen, schallen, tönen; zjutraj in zvečer se petje psalmov razlega, Trav.- Valj. (Rad); veselje se razlega po širokem in dolgem, Ravn.; od treh strani se je razlegalo zvonjenje, Erj. (Izb. sp.).
  10. razsẹkávati, -am, vb. impf. = razsekovati; tovariši so razsekavali in delili večerjo, ukradenega vola, Jurč.
  11. razsíliti se, -sı̑lim se, vb. pf. sich mächtig verbreiten, überhandnehmen, C.; daleč okoli se r., preveč razsiljena pregreha, Jap. (Prid.).
  12. razstȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; — die Ausstellung, Cig., Jan., nk.; svetovna, deželna, obrtna r., nk.; — 2) die Zerlegung in die Bestandtheile, Cig. (T.); — 3) več snopov vkup po koncu razpostavljenih, die Mandel, (tudi: rázstava) Mur., Cig., C.; razstava ima štiri snope, nasad dvajset razstav, Notr.; — 4) = poglavje, der Abschnitt, Burg.
  13. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
  14. razstíljati, -am, vb. impf. ad razstlati; auseinanderstreuen: lonice r., Notr.; razstiljajo na božični večer slame ali sena v sobi, Navr. (Let.).
  15. razsvẹ́titi, -im, vb. pf. beleuchten; razsvečena prostorišča, DZ.; r. se, erglänzen: njegovo obličje se je razsvetilo kakor solnce, Jsvkr.; — erleuchten ( fig.); Bog ga razsveti! razsvečen od sv. Duha, Rog.
  16. rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  17. rẹčíšče, n. das Flussbett, Jan., nk.; vrbja se nahaja največ ob rečiščih, SlGosp.; ein verlassenes Flussbett, Cig. (T.).
  18. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
  19. 2. rę́ja, f. das Machen, die Verfertigung, die Schaffung, ogr.- C., Mik.; reja človečjih rok, ogr.- C.; lesena reja stolarjev, ogr.- Valj. (Rad).
  20. rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
  21. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
  22. robník, m. 1) der Hohlziegel, Cig.; na slemenu ni več robnikov, LjZv.; — 2) der Eckbalken, M., Z.; — 3) das Gesims: robnik je pal s peči, vzhŠt.; — 4) der Bewohner eines Bergkammes, C.
  23. rǫ́čast, adj. armig, Cig., Jan.; ročasti svečnik, der Armleuchter, Cig.
  24. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
  25. rumenílọ, n. 1) die gelbe Farbe, das Gelb, Cig., Jan., DZ.; anilinovo r., das Anilingelb, DZ.; — 2) die Röthe: večerno r., Jan.; — die Schminkröthe, Habd.- Mik.; — die rothe Schminke, Guts.- Cig.
  26. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
  27. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
  28. samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.- DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
  29. samùč, conj. = temuč, temveč, Mik.; nikar — samuč, Rec.- Let.; nikar le pred Bogom, samuč tudi pred vsemi ljudmi, Schönl.; ne more se reči: tukaj je ali tamkaj, samuč on je povsod, Pohl. (Km.); — pogl. semuč.
  30. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
  31. sədanjesvẹ́tən, -tna, adj. = na sedanjem (tem) svetu se vršeč, irdisch: sedanjesvetna in večna kazen, Schönl.
  32. sẹmùč, conj. = temveč (iz: sem več, Mik. (V. Gr. III. 147.)); Jaz nisem moj, semuč sem tvoj, Stara cerkvena pesem- Levst. (Rok.).
  33. 1. shóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) = pohoditi, zusammentreten, M., C.; — shojena pot, abgetretener Weg, Cig.; tod je že shojeno, jvzhŠt.; — 2) durch Gehen abnützen: s. črevlje, Cig., Jan.; — 3) s. se, sich müde gehen, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; preveč sem se shodil, Mur.; shojen, vom Gehen ermüdet, Cig.; spehan in shojen, Jurč.; — prim. izhoditi.
  34. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
  35. sitnáriti, -ȃrim, vb. impf. lästig sein, sich so benehmen, dass man beschwerlich fällt; naklestili so pastirje, ako so sitnarili preveč, DSv.
  36. sı̑vəc, -vca, m. 1) der Graukopf ( zaničlj.), Cig., Jan.; — 2) ein graues Thier: der Esel, Cig.; ein grauer Ochs; der Grauschimmel, Mur., Cig., Jan.; — die graue Lerche, C.; — 3) sivci, die einzelnen grauen Haare, C.; — 4) neka trta, Svečina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.; — 5) der Graustein, Cig. (T.).
  37. skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.- M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).
  38. sklèp, sklę́pa, m. 1) die Verknüpfung, Cig.; die Vereinigung, die Verbindung, der Bund, Cig., Jan.; s. pravovernih C.; v sklepu ostati z božjo pomočjo, C.; — 2) die Fuge, Jan.; po sklepih iz soda teče, das Fass rinnt an den Fugen, jvzhŠt.; — 3) das Gelenk, Meg., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z., Som.); Otrpnili so udje mi in sklepi, Preš.; po sklepih me trga, ich habe ein Reißen in den Gelenken, jvzhŠt.; — das Schlossband bei den Muscheln, Cig. (T.); — 4) = člen, das Glied, Dict., Jan., C., Trub.- Mik.; der Wirbel, Jan., C.; hrbtni sklepi, das Rückgrat, C.; — das Kettenglied, der Kettenring, Cig., Jan., C.; — 5) der Schluss, die Beendigung, Cig., Jan.; der Epilog, Cig. (T.); za s., zum Beschluss, Cig.; s. večdnevne svečanosti, Št.; — der Abschluss, Cig., Jan.; s. računov, der Rechnungsabschluss, Cig.; — 6) die Abschließung: s. miru, der Friedensschluss, Cig.; — 7) die Folgerung, der Schluss, Cig., Jan.; s. z verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); s. poddruženosti, podredbeni s., der Unterordnungsschluss, Cig. (T.); s. nasprotnosti, der Entgegnungsschluss, Cig. (T.); — 8) der Vorsatz, der Entschluss, der Beschluss; s. storiti, einen Beschluss oder Vorsatz fassen; trden s., ein fester Vorsatz; sklepi državnega zbora; božji sklepi, Gottes Rathschlüsse; — tudi: sklèp, sklépa.
  39. 2. sklícati, -klı̑čem, vb. pf. zusammenrufen; s. hlapce k večerji; z bobnom s., zusammentrommeln; s. zbor, eine Versammlung einberufen; sklicana vojska, das aufgebotene, mobilisierte Heer, Cig. (T.).
  40. skolāstik, m. srednjevečni modroslovec, der Scholastiker, Cig. (T.).
  41. skolāstika, f. srednjevečno modroslovje, die Scholastik, Cig. (T.).
  42. skomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne nach dem Genusse einer herben o. sauren Sache; to skomino dela; skomino imeti; skomina mi je, Cig.; skomina mu je, kdor trdo grozdje jẹ́, Ravn.; od nezrelih jabolk skomino dobiti, vzhŠt.; kadar vidiš vzpomladi prvič mlado praprot, utrgaj jo, potlej trikrat pregrizni in reci: Mlada mladina, Ne bod' mi skomina! Vse leto ne bodeš imel skomine, D. Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) die Lüsternheit: skomino delati, lüstern machen, reizen, Cig.; skomino imeti, ein Verlangen nach etwas haben, ZgD.; = skomine imeti, lüstern sein, Cig.; ima skomine po belem kruhu, es wässert ihm der Mund nach weißem Brot, Mik.; nas nima več skomina, wir haben kein Verlangen mehr, Vod. (Nov.); — 3) psovka suhemu, slabotnemu človeku, Gor.
  43. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
  44. skrívati, -am, vb. impf. ad skriti; verstecken; verheimlichen; ukradeno blago s.; tatove s., Diebe hegen, Cig.; bolezen, svojo nevoljo s.; s. se, sich verstecken, sich verbergen; s. se za koga, sich hinter jemandem verstecken, Cig.; — verhehlen; pred kom (komu) kaj s.; nič ne skrivam, ich mache kein Hehl daraus; — skrivaje, heimlicher, verstohlener Weise, Cig., Boh., Dalm.; oni so skrivaje mrežo postavili, Trub.; nikar po noči ni skrivaje, temveč očito, Trub.; mislil je njo skrivaje zapustiti, Schönl.
  45. slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.
  46. slȃst, -ı̑, f. 1) der Wohlgeschmack ( z. B. einer Speise), C.; ta jed ima slast, nima slasti, Levst. (Zb. sp.); — der Geschmack, Cig., Jan., Cig. (T.); s. imeti po čem, Cig.; — 2) die empfundene Süßigkeit, süßer Genuss, das Vergnügen, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; jedli in pili so v slast, LjZv.; v slast mi je kaj, es schmeckt mir etwas, C., nk.; v slast mi gre, Kr.; v slast mu gre večerja, Zv.; v slast poslušati, mit Vergnügen anhören, Vrt.; v slast počivati pod drevesom, LjZv.; — 3) die Lust, die Wollust, Mur., V.-Cig., Št.- C.; v slasteh živeti, Z.: slast pa strežba grdim željam, Ravn.; telesna, poltena, mesena s., die Sinnenlust, Cig., Jan.
  47. slobǫ̑ščina, f. die Freiheit; v sloboščini (slobodščini) živeti, Krelj; vi ste na sloboščino pozvani, ogr.- Valj. (Rad); dežela večne sloboščine, Škrb.
  48. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
  49. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
  50. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
  51. smetíšče, n. die Kehrichtstätte, der Kehrichthaufen; imam več na smetišču, ko ti v hiši, Fr.- C.
  52. soarēja, f. večerna veselica, die Soiree.
  53. sobǫ́tən, -tna, adj. Samstags-, samstägig; sobotni večeri.
  54. sǫ́mnẹti se, -im se, vb. impf. zweifeln: jaz se ne somnim več, da bo mir, Vod. (Nov.); — pogl. sumneti.
  55. sǫ̑rtən, -tna, adj. 1) von verschiedener Qualität: sortno je platno, za katero je več predic prejo prelo, Polj.; — sortno blago = raznovrstno blago, da je moči izbrati, Dol.; — 2) geeignet: nisem sorten, da bi med gospodo šel, sortno je, es hat das entsprechende Aussehen, jvzhŠt.
  56. spəhȃłnik, m. der große Binderhobel, der Stoßhobel; = dolg stružec, s katerim mizar posname največe kosmatine, (spah-) pri Gorici- Erj. (Torb.).
  57. splástiti, -im, vb. pf. = splastati, schichten, Z., Polj.; — (das Heu) in kleinen Haufen aufschichten: seno, ki še ni dosti suho, se zvečer splasti, t. j. v plaste dene, jvzhŠt.
  58. spočę́ti, -čnèm, vb. pf. 1) = početi, Mur., Slom.; — 2) empfangen, schwanger werden, (največ v cerkvenem jeziku); ( nam. vzp-?; prim. nem. empfangen).
  59. spoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erkennen; wiedererkennen: nisem te več spoznal, tako si se izpremenil; po obleki koga s.; pismo s., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — wahrnehmen: na očeh s., an den Augen ansehen; iz pisem s.; — kennen lernen: do dobrega s. koga, einen ausstudieren, Cig.; s. samega sebe; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, Mur., Cig.; — zur Erkenntnis gelangen: resnico s.; — kar spoznam, soviel ich abnehmen kann, nach meiner Einsicht, Cig., Jan.; erachten; za dobro, potrebno s.; — 2) anerkennen; — gerichtlich entscheiden, Z.; za nedolžnega s., freisprechen; — zuerkennen, C.; to je meni spoznano, Z.; — 3) bekennen, Cig., Jan.; sama je kralju spoznala, Jsvkr.
  60. sprẹ̑dnjica, f. 1) die Vorgängerin, Cig., M.; — 2) die Vorsteherin, Guts., V.-Cig.; — 3) das vordere Pressbrett, Cig.; — 4) die Vorkammer, DZ.; — 5) die Vorsilbe, das Präfix ( gramm.), Cig., Jan.; — der Vordersatz, Jan.; — (največ "sprednica" pisano).
  61. sprẹ̑dnjik, m. 1) der Vordermann, Mur., Jan.; — 2) der Vorgänger, Dict., Jan., C.; — der Vorfahr, der Vorahn, Cig., Jan., C., Schönl., Ravn.- Valj. (Rad), Burg., LjZv., Vrt.; — 3) der Vorgesetzte, V.-Cig., C.; — 4) das Vortuch, C.; — 5) der Anlaut ( gramm.), Jan.; — (največ "sprednik" pisano).
  62. srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
  63. srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
  64. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
  65. státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua ( typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.- C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.- C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.- Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).
  66. strȃn, -ı̑, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.- Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.- Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.- Valj. [Rad]).
  67. straníca, f. 1) das Seitenbrett: beim Bienenstock, Levst. (Beč.), Polj.; bei der Weinpresse, Cig.; beim Sattel (der Sattelsteg), Cig.; beim Bettgestell; — 2) die Seitenwand, Cig. (T.), DZ.; stranice parnega kotla, die Wandungen des Dampfkessels, DZ.; — 3) der Quertram bei Zimmerleuten ( z. B. im Mühlenbau, der Leitquertram), V.-Cig.; — 4) stranice, die Seitenbäume des Webstuhles, M., C.; — 5) der Seitentheil des Schlittens, Ravn.- Valj. (Rad); — die Schlittenkufe, C.; — 6) das Deichselblech, Cig.; — 7) die Seitenwurzel; srčna korenina ima več stranic, Jarn. (Sadj.): — 8) die Seitenlappen im Schuh, das Facierleder, Cig., C., M.; — 9) die Querflöte, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 10) die Seitenfläche ( math.), Cig. (T.); — die Seite, Cel. (Geom.).
  68. stréme, -mę́na, n. 1) = stremen 2): davi se umijem, razčešem, podvežem stremeni, Jurč.; (golenice njegovih črevljev) niso več segale do kolena in do stremen, Jurč.; — 2) = stremen 4), die Holzfaser, C.
  69. stȓməc, -mca, m. 1) ein steiler Abhang, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) die Steile: obronek cestnega nasipa ima črez 1 1/2 črevelj strmca, die Dammböschungen sind steiler als 1 1/2 füßig, DZ.; — 3) das Stromgefälle, Cig., Jan., Cig. (T.); voda ima malo strmca, Notr.; tu ima Sava neznaten strmec, Erj. (Izb. sp.); uravnane vode bodo imele večji strmec, Levst. (Močv.); prečni s., das Quergefälle, Levst. (Cest.).
  70. 1. stŕniti, -nem, vb. pf. 1) zu einem Ganzen verbinden, vereinen, Mur., Cig., Jan., C.; z oblokom s., zusammenwölben, Cig.; predeli se strnejo drug z drugim (werden räumlich miteinander verbunden), DZ.; roke s., die Hände schließen, C.; — s. se, sich vereinigen, sich verbinden: s. se zoper koga, sich gegen jemanden verbünden, Vod. (Izb. sp.); obilo lučic se strne v eno samo luč, LjZv.; strnili sta se drevesi, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; — trenotje, ko se strne človeku čas in večnost, Str.; — s. se, zusammenrücken, zusammentreten, Poh.- C.; ministranta se strneta, kadar se na sredi spodnje stopnice pred oltarjem priklonita vkupe, Lašče- Erj. (Torb.); vsi se v eno postat strnite! C.; barke se strnejo (laufen zusammen), Hip. (Orb.); s. se s kom, einem in den Wurf kommen, V.-Cig.; sich zu einer Schar vereinigen, sich rotten, sich scharen, Cig.; Judje so se strnili, Jap. (Sv. p.); — strne se boj, man wird handgemein, Cig., Ravn.; — 2) s. se, übereintreffen, übereinstimmen, Cig.; kako lepo se oboje božje bukve strnejo, natura in evangelij! Ravn.
  71. suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
  72. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
  73. sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
  74. sumnjívost, f. der Hang zum Argwohn: bridke dni napravlja s., Cv.; die Eifersucht: s. je večna spremljevavka ljubezni, Jurč.
  75. svȃljək, -ljka, m. 1) etwas zwischen den Händen Zusammengerolltes, Zusammengeknetetes, ein Klößchen; mati požveči otroku svaljek kruha, Gor.; dete, ki ne raste, je kakor svaljek, Gor.; Danijel vzame smole, sala in las, napravi svaljkov in jih drakonu meče, Ravn.- Valj. (Rad); — svaljki, die Stopfnudeln, Cig.; — 2) ein Knöllchen im Brot, eine nicht ausgebackene Stelle, Cig.; — 3) die Pille, Cig., Jan., DZ.; — 4) das Haarwülstchen, ein Wutzel Haare, Cig.; s. volne, Cig.; pri obleki se med podvlako in suknom delajo svaljki, Levst. (Rok.); svaljki, die von Unflat zusammengeklebte Wolle, die Klunkern, Cig.; — 5) das Büschel: nekaj svaljkov prediva, LjZv.; s. sena, Notr.
  76. svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).
  77. svę̑t, svę́ta, adj. heilig: sveta maša; svete podobe; sveto leto, das Jubiläumsjahr, das Ablassjahr; sveti večer, der Christabend; sveti dan, der Christtag; — vsi svéti, das Allerheiligenfest: o vseh svetih.
  78. svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.
  79. 1. svẹ̑tnik, m. = svečnik, svetnjak 2), der Leuchter, C.
  80. svȓdan, m. = svečnica (Lichtmesse): na svrdan, Npes. ( BlKr.)- Let.
  81. šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).
  82. škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
  83. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  84. šparǫ̑n, m. na pet in več očes rezana trta, die Bogenrebe, der Rebenbogen, Cig., Vrtov. (Vin.), Nov., jvzhŠt.
  85. tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.
  86. tẹ́me, tẹ́mena, n. 1) der Scheitel; od podplatov do temena mu ni bilo kaj reči, Ravn.- Valj. (Rad); — der Scheitel ( math.), Cel. (Geom.); — 2) die oberste Fläche der bäurischen Stubenöfen, Mur., Dol.; po večerji sta se ulegla na teme in zaspala, LjZv.; — 3) die Firste im Bergbau, Mur., Cig., Jan.
  87. təmnẹ́ti, -ím, vb. impf. finster werden; — temneč, dämmerig, dunkel: temneče jutro, temneč večer, Fr.- C.; temneča hiša, finster, C.; — dunkel werden ( v. Farben).
  88. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  89. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
  90. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
  91. trẹ̑m, m. = podaljšek pri strehi, da je več prostora pod njo, BlKr.- DSv.
  92. tríščati, -ím, vb. impf. = v kako drobno stvar v eno mer gledati, stieren: kaj triščiš v bukve? Podkrnci- Erj. (Torb.).
  93. tróha, f. 1) der Splitter, Mur., Krelj, Dalm.; — das Stäubchen: troha mi je pala v oko, Erj. (Torb.); nemaš toliko moči, da bi troho pobral na tleh, Bas.; — 2) das Bisschen; troha kruha; troha trohi pomaga, C.; — troho večji, ein bisschen größer, C.
  94. ubíti, ubı̑jem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; ( prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen ( intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije ( n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist ( z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
  95. učákati, -čȃkam, vb. pf. durch Warten seinen Zweck erreichen, erwarten; — erleben, erreichen; u. kaj ali česa; kaj smo vse učakali! u. visoko starost, Cig.; u. novega leta, spomladi; = u. se: u. se večera, SlN.
  96. udẹlávati, -am, vb. impf. = udelovati: 1) bearbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur., C., Danj.- Valj. (Rad); übel zurichten: preveč so ga udelavali, sie haben ihm zu sehr zugesetzt, Mur.; — 2) lärmen u. toben, wüthen, Jarn., Mur., Cig., C.; strašno je udelaval, preden je umrl, Mur.
  97. udẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad udelati; 1) ausarbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur.; zerarbeiten, übel zurichten, Mur.; — 2) sein Unwesen treiben, es arg treiben: preveč mi udeluje, Cig.; noben grof tako ne udeluje, Svet. (Rok.); prehudo, črez mero, črez nemoč udeluje, er treibt es zu bunt, Cig.; sich ungestüm, wild geberden, lärmen, toben, Mur., Cig., Jan., Gor.; togoten otrok udeluje (= kriči in vrešči, tepta in maha krog sebe), Polj.; bik rjove in udeluje, Slovan; mati udeluje za ugrabljenim otrokom (geberdet sich wie wahnsinnig, ist untröstlich), Polj.
  98. umírati, -mı̑ram, vb. impf. ad umreti; 1) sterben; im Sterben liegen, in den letzten Zügen liegen; umirajočemu človeku svečo dati v roke; ljudje od žeje, od lakote umirajo; kdor meče izdira, od njih umira, Notr.- Žnid. ( Let.); — luč umira, das Licht ist im Auslöschen begriffen; — 2) u. za čim, sich nach etwas stark sehnen, Cig.
  99. uprẹ́ti, uprèm, vb. pf. 1) stemmen, anstemmen, u. kaj v kako reč; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas oder jemanden heften; — 2) u. se, sich stemmen; u. se na noge, u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj (v steno, v vrata); — u. se, sich widersetzen, sich auflehnen, Widerstand leisten; sich weigern; uprl se je, da ne pojde; — zu widerstehen anfangen, zuwider werden; jed se mi je uprla; vino se mu je uprlo, ne more ga več videti.
  100. ȗra, f. 1) die Uhr; žepna u., die Sackuhr; u. na nihalo, die Pendeluhr, Cig. (T.); u. ponavljavka, die Repetieruhr, Cig.; peščena ura, die Sanduhr, Meg.; koliko je ura? wie viel Uhr ist es? — 2) die Stunde; koliko ur je? = koliko je ura? C., Goriš., Kras; ob uri = ob eni, um ein Uhr, BlKr.; zadnja ura; zadnjo uro zvoniti, die Zügenglocke läuten; = večno uro zvoniti, Blc.-C.; debelo uro hoda, eine starke Stunde Weges; rana ura, zlata ura, Morgenstunde hat Gold im Munde; več velja ura kakor dan = die rechte Zeit muss man benutzen, Cig.; — 3) das Wetter: lepa ura, Cig., Jan.; huda ura, das Ungewitter; vlažna u., feuchtes Wetter, C.; — 4) mrtvaška ura, der Trotzkopf (anobium pertinax), Erj. (Ž., Torb.).

   1 101 201 301 401 501 601 701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA