več (101-200)

101. nevẹ́čən, -čna, adj. schwach, kraftlos, matt, Dict.- Mik., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; — schläfrig, Mik.
102. nevẹ́čnost, f. die Schwäche, die Mattigkeit, Cig., C., Dol., jvzhŠt.
103. neživèč, -ę́ča, adj. = neživ.
104. obsvẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obsvetiti; beleuchten, SlN.
105. očlovẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad očlovečiti; humanisieren: odgoji je namen "očlovečevati" človeško stvar, Str.
106. očlovẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. pf. humanisieren, Z.
107. odvèč, adv. zuviel, überflüssig; imeti česa odveč; on je o., er ist überflüssig, entbehrlich; to ni tukaj o., das steht hier nicht am unrechten Platz, Cig.
108. odveče, adv. = odveč: o. modri proroki, Krelj.
109. odvę́čən, -čna, adj. überflüssig, entbehrlich, Jan., C., ZgD.; — erübrigt, übrig, C.
110. odvečę̑ra, adv. = od večera, nachmittags, Mur., vzhŠt.
111. odvečę̑rən, -rna, adj. nachmittägig, Mur.
112. odvečę̑rjati, -am, vb. pf. mit dem Abendessen fertig werden.
113. odvečę̑rka, f. 1) der Nachmittag, C., Mik.; — 2) das Nachmittagsmahl, die Jause, Mur., C.
114. odvẹ́čiti, -im, vb. pf. = odvekati, SlN.; = oddniti, aufbodmen, C.
115. onečlovẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. pf. entmenschen, Cig.
116. onesvę́čenje, n. die Entheiligung, Cig., Jan.
117. onesvečevȃnje, n. die Entheiligung, SlN.
118. onesvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesvetiti, entheiligen, Jan.
119. osvẹčȃva, f. die Beleuchtung, die Illumination, Cig., Jan., C., nk.
120. osvẹčávati, -am, vb. impf. = osvečevati, Cig.
121. osvẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. osvetiti; beleuchten, Cig.
122. ovẹkovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. verewigen, Cig. (T.), nk.; — hs.
123. ožvę̑čək, -čka, m. das Gekaute, Polj.
124. ožvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen; otroku ožvečiti kaj, kar se mu misli v usta dati, Polj.
125. počlovẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad počlovečiti, nk.
126. počlovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. 1) zum Menschen machen, vermenschlichen, anthropomorphosieren, Cig. (T.), ogr.- M.; p. se, die Menschheit annehmen, Cig.; — 2) humanisieren, civilisieren, Nov.- C.
127. podsvẹ̑čnik, m. eine Art Enzian (gentiana cruciata), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
128. podvečę̑r, m. die Zeit gegen den Abend, (-véčer) C.
129. podvečę́rən, -rna, adj. gegen den Abend stattfindend, Z.
130. podvečę̑rje, n. die Zeit gegen den Abend, Zora.
131. pokvę́čati, -am, vb. impf. ad pokvečiti; niederdrücken, C.
132. pokvę̑če, -eta, n. = pokveka, SlN.
133. pokvę̑čenəc, -nca, m. der Krüppel, Z., Let.; — der Zwergbaum, C.
134. pokvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. eindrücken: p. klobuk, Z., vzhŠt.- C.; črevlje p., die Schuhe platt drücken, Z.; voz se je pokvečil, der Wagen ist zusammengesunken, Z.; — knicken, verbiegen, Cig., C.; — verkrüppeln, Mur., Cig., Jan.; verstümmeln, Cig., Jan., Cig. (T.).
135. ponàjvèč, adv. = po največ, meistens, hauptsächlich, Vest., Raič (Slov.).
136. posvečávati, -am, vb. impf. = posvečevati.
137. posvę̑čba, f. = posvetba, die Dedication, Navr. (Kop. sp.); = posvečenina, Burg.
138. posvečę́nəc, -nca, m. der Geheiligte, Mur.; — der Ausgeweihte, der zum Priester Geweihte, Cig., C.
139. posvečeník, m. 1) der Heiligmacher (o Kristu), Krelj, Trub.; sveti Duh je naš p., Trub.; — 2) = posvečenec, der Geweihte, LjZv.
140. posvečenína, f. das Weihopfer, C.
141. posvečénje, n. die Heiligmachung; (posvečenjè, ogr.- Valj. [Rad]); die Heiligsprechung, Cig.; — die Weihe, die Consecration.
142. posvečę́nka, f. die Geweihte, Jan. (H.).
143. posvečénost, f. die Weihe (als Eigenschaft), Cig.
144. posvečeváłən, -łna, adj. 1) heilig machend, Jan.; — 2) posvečevȃłni oltar, der Weihaltar, Cig.
145. posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.
146. posvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. posvetiti; 1) heilig machen; sveti Duh nas posvečuje; — heilig sprechen, Jan.; — heiligen; p. praznike; — 2) einweihen, weihen, consecrieren; duhovnike, kruh in vino p.; — 3) widmen, Jan., nk.
147. posvečevȃvəc, -vca, m. 1) der Heiligmacher; — 2) die weihende Person, der Weiher; — 3) der Widmer, Jan., nk.
148. posvẹ̑čnjak, m. = svečnik, der Leuchter, ogr.- Valj. (Rad).
149. povę̑čanje, n. die Vergrößerung; p. prostornine, die Volumenvergrößerung, Cig. (T.).
150. povę̑čati, -am, vb. pf. vergrößern; p. v desetero, verzehnfachen, Cig.
151. povečȃva, f. die Vergrößerung, Jan. (H.).
152. povę̑čba, f. die Vergrößerung, C.
153. povę̑čək, -čka, m. die Vergrößerung, die Zunahme, DZ.; die Vermehrung, C.
154. povę̑čem, adv. = povečema.
155. povę̑čema, adv. größtentheils, C.
156. povečę̑rčič, m. = povečerek, Ist.- Nov.
157. povečę̑rək, -rka, m. ein Imbiss nach dem Nachtmahl, Cig., Svet. (Rok.), Tolm.; — der Nachschmaus, der den Leuten gegeben wird, die in der Nacht die Hirse austreten; jed po večerji, ki jo dobivajo menci, Lašče- Erj. (Torb.), Rib.- M., C.
158. povečę̑rjati, -am, vb. pf. das Nachtmahl verzehren; niso še povečerjali, sie sind mit dem Nachtmahl noch nicht fertig.
159. povečeváłən, -łna, adj. vergrößernd, Vergrößerungs-: povečevȃłnọ steklo, nk.
160. povečevȃnje, n. das Vergrößern.
161. povečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad povečati; vergrößern.
162. povečevȃvəc, -vca, m. der Vergrößerer.
163. povę̑čji, adj. etwas größer, Zora, Bes.
164. povečkrátiti, -krȃtim, vb. pf. vervielfältigen, V.-Cig., Cig. (T.).
165. povẹ́čniti, -im, vb. pf. verewigen, Cig., nk.
166. požvę́čiti, -im, vb. pf. 1) aufkauen, verkauen; prežvekal je, pa ni mogel požvečiti, Jurč.; — 2) ein wenig kauen.
167. právẹ́čən, -čna, adj. = pradoben, Zora.
168. predvečę̑r, m. der Vorabend, Guts., Mur., V.-Cig., Jan.
169. predvečę̑rčič, m. dem. predvečerek; die Jause, Ist.- Nov.
170. predvečę̑rək, -rka, m. das Vesperbrot, die Jause, Cig.
171. predvečę̑rən, -rna, adj. Vesper-, Jan.
172. predvečę̑rnica, f. das Vorabendfest, Nov.
173. predvę́čiti, -im, vb. pf. = prežvečiti, Mur., Met., Pohl. (Km.).
174. presvẹčávati, -am, vb. impf. ad presvetiti; erleuchten, C., ogr.- Valj. (Rad).
175. presvẹčénje, n. die Erleuchtung, die Aufklärung, C.; presvẹčenjè, ogr.- Valj. (Rad).
176. prevèč, adv. zu viel, zu sehr; kar je preveč, še s kruhom ni dobro = allzuviel ist ungesund; to je vendar preveč! das ist doch zu arg! p. komu nagajati; p. mi je v stran, es ist mir zu sehr aus dem Wege; — zu viele; p. gostov; — (préveč, Št.).
177. prevẹ́čanje, n. der Betrug, Trub., Dalm., Krelj.
178. prevẹ́čati, -vẹ̑čam, vb. pf. beschwatzen, bevortheilen, betrügen, Dict., Jan., Trub., Krelj, Dalm.
179. prevẹčávati, -am, vb. impf. ad prevečati, Krelj.
180. 1. prevę́čən, -čna, adj. zuviel, überflüssig, ogr.- C.; prevečni vlečec, der überflüssige Kleber, Vrtov. (Km. k.).
181. 2. prevẹ́čən, -čna, adj. ewig, Levst. (Zb. sp.).
182. prevẹ́čiti, -im, vb. pf. mit einem andern Deckel oder Boden versehen, C.; — prim. veka.
183. prevèčkrat, adv. zu oft.
184. prežvę́čiti, -im, vb. pf. 1) durchkauen; — 2) mit Kauen zubringen: ves dan p. in prejesti, den ganzen Tag knaupeln, Cig.; — 3) nochmals kauen, wiederkäuen.
185. prežvę̑čki, m. pl. die Kauknollen der Wiederkäuer, C.
186. prižvę́čiti, -im, vb. pf. kauend kommen, Cig.
187. prosvẹ́čenost, f. die Aufgeklärtheit, Jan. (H.).
188. razčlovẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. pf. entmenschen, Cig.
189. razdvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen, Dict.; dva zrna brinja r., Vod. (Izb. sp.).
190. razsvẹčȃva, f. die Beleuchtung, die Illumination, Jan., C., Šol., nk.
191. razsvẹčávati, -am, vb. impf. = razsvečevati; temoto r., die Finsternis erleuchten, Vrt.
192. razsvẹčénje, n. die Erleuchtung, Dalm., Rog.- Valj. (Rad).
193. razsvẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. beleuchten, erleuchten (tudi pren.), Jan., Trub., Dalm., Rog.- Valj. (Rad); r. um, Cv.
194. razvẹ́čiti, -im, vb. pf. den Boden herausnehmen: r. sod, C.; — prim. veka.
195. razžvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen.
196. skrivę̑čki, adv. = skrivaj, Prip.- Mik.
197. skvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. verkrümmen, zerknicken, C., ZgD., Trst. (Let.), jvzhŠt.
198. slabovẹ́čən, -čna, adj. schwächlich, kränklich, C., BlKr.- DSv.
199. slovę́čən, -čna, adj. = sloveč, C.
200. slovę́čina, f. die Berühmtheit, der Ruhm, Podkrnci- Erj. (Torb.); vsa ta slovečina raka ni pokvarila, Erj. (Izb. sp.).

   1 101 201 301 401 501 601 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani