več (774)

1. vèč, I. adv. mehr; — mehrere; več oči več vidi; z več ljudmi; po več krajih; — nič več; nikoli več; — vsega več (vsegaveč), immer mehr, desto mehr, vielmehr, Kremp.- M., C.; — II. conj. sondern: on me ne ljubi, več črti, C.; — več ako, außer wenn: neče biti kriv, več ako mu se dokaže, C.; ne plačam, več ako se mi dokaže, da sem dolžen, BlKr., Levst. (M.).
2. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
3. večȃj, m. = otrok, ki vedno kriči, Cig.
4. večáłən, -łna, adj. Vergrößerungs-, vergrößernd, Jan. (H.).
5. 1. večálọ, n. das Vergrößerungsglas, h. t.- Cig. (T.), Žnid.
6. 2. večálọ, n. der Schreihals, Dol.
7. vę̑čati, -am, vb. impf. vergrößern, Guts.- Cig., Mur., C.; — v. se, zunehmen, größer werden, Mur., Cig. (T.), nk.; večajoča oblika, die Vergrößerungsform ( gramm.), Cig. (T.).
8. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.
9. večȃva, f. die Vergrößerung, Jan. (H.).
10. veččlẹ̑nski, adj. mehrgliederig, Jan. (H.).
11. večdẹ́łən, -łna, adj. mehrtheilig, Jan.
12. vèče, adv. = več: 1) mehr, ogr.- C., Goriš.- Levst. (M.); — 2) že, uže: čakam veče tri dni tukaj, Goriš.- Levst. (M.).
13. vę̑čema, adv. großentheils, Cig., Jan., C.
14. vẹ̑čən, -čna, adj. 1) kräftig, stark, C., Rib.- Mik.; — kräftigend; večna jed, C.; — 2) ewig; večno življenje; — večne maše, gestiftete Messen, M., Z.; — večna luč, das Abendgeläute: večno luč zvoni, Št.; tudi vę̑čən, Dol.
15. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
16. večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.- Let., Danj.- Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Bolc- Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.
17. večę̑ranji, adj. Abend-: večeranja molitva, ogr.- C.
18. večę̑rašnji, adj. Abend-, C.
19. večę̑rən, -rna, adj. 1) Abend-; večerna molitev; — 2) West-.
20. večeríti se, -í se, vb. impf. večeri se, es wird Abend, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Zv.
21. večę̑rja, f. das Abendessen, das Nachtmahl.
22. večerjalíšče, n. der Ort, wo man nachtmahlt, Jap. (Sv. p.).
23. večę̑rjanje, n. das Nachtmahlen.
24. večę̑rjati, -am, vb. impf. zu Abend essen, nachtmahlen.
25. večę̑rka, f. der Nachmittag ( von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.
26. večę̑rkah, adv. abends, Poh.- C.
27. večę̑rkašnji, adj. nachmittägig, C.
28. večę́rnica, f. 1) der Abendstern; — 2) der nachmittägige Gottesdienst an Sonn- u. Feiertagen, die Vesper, Mur., Cig., C., Ščav.; nav. pl. večernice; k večernicam iti; — 3) das Abendlied, Mur.; — 4) das Abendgeläute, M.; — das Abendgebet, C.
29. večę̑rnik, m. 1) der Westwind, Mur., Cig., Jes., Gor.; — 2) = somračnik, der Abendfalter, Jan. (H.).
30. večę̑rnja, f. die Vesperandacht, kajk.- Valj. (Rad).
31. večę̑rnjak, m. der Westwind, Mur.
32. večę̑rnje, n. = čas od kopščaka do noči, die Abendzeit, Podkrnci- Erj. (Torb.).
33. večę̑ršnji, adj. Abend-, abendlich, C., Danj.- Mik.
34. vẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = davek plačevati, Jarn., Mur.- Cig.; — 2) = pravdati se, C.
35. vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).
36. večína, f. die Mehrheit, die Mehrzahl; die Majorität; — z večine, größtentheils, C., nk.
37. večínoma, adv. größtentheils.
38. vẹ́čiti, -im, vb. impf. mit einem Deckel versehen, C.; — luftdicht verbodmen, vzhŠt.- C.; — prim. veka.
39. vę̑čji, adj. compar. ad velik, = veči.
40. vèčkrat, adv. mehrmals, öfter.
41. vèčkratən, -tna, adj. mehrmalig.
42. večkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum, Cig. (T.), DZ.
43. večlẹ́tən, -tna, adj. mehrjährig; — perennierend, Cig., Jan.
44. večlẹ̑tnica, f. eine perennierende Pflanze, Jan.
45. vẹ̑čnost, f. die Ewigkeit.
46. večslǫ́včən, -čna, adj. mehrsilbig, Jan.
47. večstránski, adj. mehrseitig, Jan., nk.
48. večštevíłčən, -čna, adj. mehrziffrig, Cel. (Ar.).
49. večtisǫ́čən, -čna, adj. mehrere Tausende zählend: večtisočna armada, Cv.
50. večzlǫ́žən, -žna, adj. mehrsilbig, Jan., nk.
51. cvečìč, -íča, m. 1) dem. cvek; — 2) pl. cvečiči, Gewürznelken, Vrtov. (Km. k.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
52. cvečnják, m. sveder za cveke, C.
53. človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.- Valj. (Rad).
54. človẹčȃnski, adj. menschlich, Mur., ogr.- M.
55. človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
56. človẹčȃski, adj. = človeški, Krelj.
57. človẹčȃstvọ, n. = človeštvo, Krelj.
58. človẹ́če, -eta, n. armseliger o. kleiner Mensch, ( zaničlj.); kaj bo tako človeče!
59. človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
60. človẹ̑čək, -čka, m. dem. človek; das Menschlein.
61. človẹ́čən, -čna, adj. menschlich, Mur.; menschlich fühlend, menschenfreundlich, Habd., V.-Cig., Jan.
62. človẹ̑čina, f. Menschenfleisch, Bes.
63. človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).
64. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
65. človẹ́čji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C.
66. človẹ̑čnik, m. = človečjak, C.
67. človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
68. dołgovẹ́čən, -čna, adj. langlebend, SlN.; ( bot.) perennierend, Cig. (T.); — dauerhaft, Cig., C.
69. dožvę́čiti, -im, vb. pf. aufkauen, Cig.
70. dvę́čiti, -im, vb. impf. = žvečiti, kauen, Meg., Dict., Šol., Boh., Trub., Dalm., Vrt., Nov.; — dvečíti, Kast.
71. izžvę́čiti, -im, vb. pf. fertig kauen, auskauen, Cig.
72. jȃzvəčina, f. = jazbina 1), C.
73. jȃzvəčka, f. die Dachsin, Fr.- C.
74. kratkovẹ́čən, -čna, adj. kurzlebend, Vest.; — ephemer, Cig. (T.).
75. kvę́čast, adj. verkrüppelt, SlGradec- C.
76. kvečáti, -ím, vb. impf. quäken (von Hasen), Mur.- Cig.
77. kvečica, f. die Nachteule, C., Z.
78. kvę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. krümmen, biegen, senken, neigen, Št.- C., Trst. (Let.); starost me kveči, C.; eindrücken, zerknicken, C.; verstümmeln, C.; zum Krüppel machen, Cig.; — prim. kveka.
79. malovẹ́čən, -čna, adj. schwach an Kräften, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik.
80. malovẹ́čnost, f. die Schwäche, Cig., Jan.
81. mȃrivẹ̀č, conj. = marveč, Cv.
82. mȃrveč, conj. vielmehr, sondern vielmehr, Cig., Jan.
83. mrtvę́čən, -čna, adj. = mrtvaški, ogr.- M., C.; mrtvečna pesem, ogr.- C.; ( nam. mrtvačen?).
84. mrtvəčína, f. das Aas, Levst. (Nauk), DZ., LjZv.; (mrtvę́čina, Mur.; pogl. mrtvačina).
85. mrtvę́čji, adj. = mrtvaški, Mur.; mrtvečja (-ča) kri, Guts. (Res.).
86. nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
87. največína, f. das Maximum, Jan., DZ.
88. nàjvèčkrat, adv. am öftesten; — meistentheils, meist.
89. nakvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. ein wenig verknittern, Mariborska ok.- C.; — prim. pokvečiti.
90. návečer, -čę́ra, m. der Vorabend eines Festes, die Vigilie, sveti n., der hl. Abend (vor Weihnachten), vzhŠt.- C.
91. navečę̑rjati se, -am se, vb. pf. sich zu Abend satt essen, ein genügendes Abendmahl nehmen.
92. návečerje, n. die Vigilie eines Festes, C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; n. sv. Lucije, Navr. (Let.).
93. nažvę́čiti, -im, vb. pf. 1) ankauen; — 2) n. se, sich satt kauen.
94. nečlovẹ́čən, -čna, adj. = nečloveški, Jan.
95. nečlovẹ́čji, adj. = nečloveški, unmenschlich, M.
96. nečlovẹ̑čnež, m. der Unmensch, Zora.
97. nečlovẹ́čnost, f. die Unmenschlichkeit, Mur., Cig., Jan.
98. neposvečèn, -éna, adj. ungeweiht: neposvečen menih, der Laienbruder, Cig.; profan, V.-Cig., Jan.
99. neposvečę́nəc, -nca, m. der Uneingeweihte, der Laie; n. blizu ne sme, Erj. (Izb. sp.).
100. neslovèč, -ę́ča, adj. unberühmt; — unrühmlich, unlöblich: nesloveče je v krčmi služiti, SKr.; nesloveče je možu, če govore: on je bil uže zaprt, Jurč.

1 101 201 301 401 501 601 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani