vdova (7)

1. vdọ̑va, f. 1) die Witwe; — 2) neki polip: die Witwe (sagartia viduata), Erj. (Ž.).
2. pravdováti se, -ȗjem se, vb. impf. = pravdati se, Mur.
3. pravdovȃvəc, -vca, m. der Processmacher, Bes.
4. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
5. glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
6. neporǫ́dnost, f. die Unfruchtbarkeit (o ženski): ne bom vdova, tudi za neporodnost ne bom vedela, Škrinj.
7. vdovíca, f. = vdova, Jsvkr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), jvzhŠt.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani