vdati (22)

1. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
2. doprȃvdati se, -am se, vb. pf. mit dem Processieren fertig werden, ausrechten, Cig.
3. izprȃvdati, -am, vb. pf. 1) durch einen Process erreichen, errechten, Cig.; — 2) i. se, ausrechten, Cig.
4. naprȃvdati se, -am se, vb. pf. des Processierens satt werden.
5. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
6. odprȃvdati, -am, vb. pf. durch Processieren abrechten, Cig.
7. prȃvdati se, -am se, vb. impf. 1) einen Process o. Processe führen, processieren; — 2) streiten, rechten, disputieren; s teboj se ne bom pravdal.
8. preprȃvdati, -am, vb. pf. den Process gewinnen, C.; Recht behalten: prepirljivec, kateri hoče vselej po sili p., Navr. (Kop. sp.).
9. priprȃvdati, -am, vb. pf. durch einen Process oder durch Processe erlangen, errechten, Cig.
10. sprȃvdati se, -am se, vb. pf. einen Process gegeneinander beginnen, sich zerrechten, Cig.
11. zaprȃvdati, -am, vb. pf. durch Processe verlieren, verprocessieren; z. denar, imetje.
12. zavdáti, -dám, vb. pf. 1) z. komu, jemanden vergiften, Meg., Mur., Cig., Jan., nk.; ( prim. nem. "einen vergeben" = vergiften); — ein Zaubermittel eingeben, Glas.; ciganske matere so mu bile zavdale, da ni vpil, Jurč.; — 2) verursachen = prizadeti, BlKr.- Nov.; z. komu dosta, jemandem genug zu thun geben, C.; to mu je zavdalo smrt, Cig., kajk.- Valj. (Rad).
13. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
14. naudáti, -dám, vb. pf., nk., pogl. navdati.
15. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
16. osoníti, -ím, vb. pf. "navdati koga s strupom uže od daleč, i ne doteknivši se ga, rekel bi sè samim dahom", Podkrnci- Erj. (Torb.).
17. pravdováti se, -ȗjem se, vb. impf. = pravdati se, Mur.
18. udáti se, -dám se, vb. pf. 1) u. se v koga, jemandem nachgerathen: udal se je v očeta, udala se je v mater, Erj. (Torb.); = u. se po kom, Cig.; ( prim. rus. udatь sja vъ matь, vъ otьca); — 2) pogl. vdati se.
19. vdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vdati; 1) an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Norčave tiste matere, Ki daleč hčere vdajajo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Cig., Jan., M.; — 2) v. se, sich ergeben, sich fügen; — sich hingeben; v. se veselju, žalostnim mislim; — nachgeben: tla se vdajejo, deska se vdaja, Lašče- Erj. (Torb.); nogi sta se mu vdajali pod koleni, Jurč.; — 3) v. se, eingestehen; — 4) v. se, passen, Cig.
20. vẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = davek plačevati, Jarn., Mur.- Cig.; — 2) = pravdati se, C.
21. zadáti, -dám, vb. pf. 1) hingeben: z. koga v vojaštvo, GBrda; — einreihen: z. tožbo, z. okliče (um das Eheaufgebot ansuchen), Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.); — z. besedo, das Wort geben, Zora, Erj. (Izb. sp.); — 2) verursachen, Jan., BlKr.- Levst. (M.); smrtno rano z. komu, jemanden tödtlich verwunden, C., nk.; smrt z., tödten, Npes.- C.; — 3) = zavdati (vergiften), Jarn.; — 4) z. se, sich verdingen (zum Dienste): zadal se je za volarja (als Ochsenknecht), zadala se je za Gorico (nach Görz), Koborid- Erj. (Torb.).
22. zavdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad zavdati, Cig., Jan., nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani