varovati (22)

1. várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.- Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj- Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; ( imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
2. kvarováti, -ȗjem, vb. impf. k. komu, jemandem schaden, C.
3. obvárovati, -ujem, vb. pf. bewahren, behüten, beschützen; Bog te obvaruj! Behüte dich Gott! Lebe wohl! Bog obvaruj! Gott behüte! o. koga nesreče, jemanden vor Unglück bewahren; (govori se nav. obvarvati, -varjem, imprt. obvari [iz obvarji] ali obari).
4. ovárovati, -ujem, vb. pf. = obvarovati, Cig., Jsvkr.
5. povárovati, -ujem, vb. pf. eine Zeitlang achtgeben, hüten, Cig., C.
6. prevárovati, -ujem, vb. pf. (eine Zeit hindurch) bewahren: sadje p., das Obst durchbringen, Cig.; — behüten, bewahren: p. koga česa, C.; p. koga nesreče, Str.- C.
7. privárovati, -ujem, vb. pf. beschützend erhalten: Bog nam privaruj, kar je zrastlo, jvzhŠt.; — ersparen, Cig., Jan., M., C.; p. si kaj, Cig.
8. zavárovati, -ujem, vb. pf. verwahren; z. kaj z jezi, etwas deichen, Cig.; — versichern, sicherstellen, assecurieren, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zavarovani dolgovi, gedeckte Schulden, Cig.; z. blago, hišo zoper ogenj, Cig., Jan., nk.; z. se, sich sicherstellen, sich decken, sich assecurieren, Cig., nk.
9. cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) ( eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.
10. habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
11. 2. kováriti, -ȃrim, vb. impf. vor Schaden behüten, verwahren, C.; — iz nem.; prim. varovati, C. (?)
12. mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen ( bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.- M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
13. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
14. obárovati, -ujem, vb. pf. = obvarovati, ogr.- M.
15. 2. obvariti, -im, vb. pf., Mur., napačno nam. obvarovati; imprt. obvari, obvarji, iz: obvarjem, nam. obvaruj iz: obvarujem.
16. priúrnost, f. die Flinkheit, die Hurtigkeit: die Geschicklichkeit: ptičja p., se živiti, varovati, gnezda znašati, Ravn.- Valj. (Rad); njih priurnost ga boli, er beneidet sie um ihre Geschicklichkeit, Mur., Cig.
17. samoprìd, -prída, m. der Eigennutz, Mur., Jan.; varovati se samoprida, Ravn.
18. várati, vȃram, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Jan., Mik., Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.), nk.; — 2) wahrnehmen, merken, SlGor., ogr.- C.; — beobachten, ogr.- Mik.; — prim. varovati in stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, Mik. (Et.).
19. vȃrčən, -čna, adj. 1) sparsam; v. žita, Met.; — 2) achtsam, Gor.; — prim. varovati.
20. vardẹ́vati, -am, vb. impf. 1) pflegen, hegen, warten, hüten, Meg., Dict., Trub., Dalm., Jap. i. dr., Kr.; v. živino, Ig (Dol.); v. otroke, Gor.; mene je moja mati vardevala, Trub.; svetinjo v. in varovati, Dalm.; pastir svoje krdelo vardeva, Dalm.; svoje otroke v., Jap. (Prid.), Ig (Dol.); bolno živino v., Kug.- Valj. (Rad); pravico v., Jap. (Prid.); kraljestvo ravnati in v., Rog.- Valj. (Rad); tudi v. česa: slabih v., Dalm.; žen v., Dalm.; svojega dela v., auf seine Arbeit achthaben, C.; ("vrdevati", Cig., Jan.); — 2) prüfen, versuchen, Mur., ogr.- Mik.; pet jarmov juncev sem kupil in idem nje vardevat, ogr.- Raič ( Nkol.).
21. zavóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) irre führen, fehlführen, verführen, Mur., Cig., Šol.; z. v pregrešno dejanje, Vod. (Bab.); fehllenken: z. stopinje k breznu, Levst. (Zb. sp.); z. se, auf einen Fehlweg gerathen, irregeführt werden: moram varovati, da se ne zavodim, Svet. (Rok.); — 2) anstimmen, intonieren: zavodi! BlKr.
22. zŕklọ, n. 1) der Augapfel, Erj. (Som.); zrklo mi je obrnilo, Svet. (Rok.); — 2) die Pupille, Meg., Alas., Hip. (Orb.); varovati koga kakor zrklo v očesu, Dalm., Jap. (Sv. p.), Jsvkr.; naj ne počiva zrklo tvojega očesa, Škrinj.; mrenica se mu dela na zrklu, Gor.; — zrklọ̀, Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani