variti (95)

1. varíti, -ím, vb. impf. 1) sieden machen, kochen, Mur., Cig., Nov.; kašnate klobase varijo, t. j. nekoliko kuhajo, vzhŠt.; — brauen, Cig.; pivo v., Levst. (Nauk); — 2) schweißen; železo v.; — (= spajati, löthen, Mur., Cig., Jan., nk.).
2. cváriti, cvȃrim, vb. impf. schmoren, C.
3. drẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = za drevo držati, Pflughalter sein, Cig., Tolm.
4. drváriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Holzhacken, Holzen beschäftigen, Holz fällen, holzen; — 2) nam. drevariti, Cig., Dol.
5. glaváriti, -ȃrim, vb. impf. = glavar biti, Z., Zora, Vest., SlGosp.- C.
6. izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
7. izmrcváriti, -ȃrim, vb. pf. durch Misshandlung entkräften, Z.
8. izvaríti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: i. železo, Cig.; — 2) fertig kochen, auskochen, Cig., Jan.; ( hs.).
9. 1. kováriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Schmiedehandwerk beschäftigen, Bes.; — 2) Ränke schmieden, Mur., Cig., ZgD.
10. 2. kováriti, -ȃrim, vb. impf. vor Schaden behüten, verwahren, C.; — iz nem.; prim. varovati, C. (?)
11. kraváriti, -ȃrim, vb. impf. Kuhhirt, Kuhknecht sein, Cig., M.
12. krváriti, -ȃrim, vb. impf. Blut vergießen, bluten machen, Z., ogr.- M.
13. kurváriti se, -ȃrim se, vb. impf. = kurbati se, C., M.
14. kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
15. lihváriti, -ȃrim, vb. impf. wuchern, Zora.
16. malováriti, -ȃrim, vb. impf. Handlangerarbeit verrichten, M., Vrtov. (Sh. g.), Štrek., Notr.; — prim. malovar.
17. molitváriti, -ȃrim, vb. impf. frömmelnd beten, Zora.
18. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
19. mrtváriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, C.
20. nakváriti, -im, vb. pf. verderben, C.
21. navaríti, -ím, vb. pf. anschweißen, Cig.
22. 1. obvaríti, -ím, vb. pf. = obariti; abbrühen, C.
23. 2. obvariti, -im, vb. pf., Mur., napačno nam. obvarovati; imprt. obvari, obvarji, iz: obvarjem, nam. obvaruj iz: obvarujem.
24. odvaríti, -ím, vb. pf. (das Loth) wieder abschmelzen, ablöthen, Cig.
25. okováriti, -ȃrim, vb. pf. verwahren, in Sicherheit bringen, sicherstellen, Cig., Jan., C., Slom., Št.; o. panje, Gol.; jeze utrditi in o., die Böschungen versichern, Levst. (Močv.).
26. okváriti, -im, vb. pf. beschädigen, M., C., Let.; okvarjena stranka, DZ.
27. ostváriti, -stvȃrim, vb. pf. verwirklichen: ide za to, da ostvarimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.), nk.
28. ovaríti, -ím, vb. pf. brühen, kochen, Cig., Jan.; o. si rake, Danj. (Posv. p.); — prim. obvariti, obariti.
29. piváriti, -ȃrim, vb. impf. die Bierbrauerei betreiben, Cig.
30. plaváriti, -ȃrim, vb. impf. Floßknecht sein, Holz flößen, Bes.
31. poglaváriti, -ȃrim, vb. impf. = za poglavarja biti, Z., Bes.
32. pokváriti, -im, vb. pf. 1) beschädigen, verderben, verschlechtern; p. orodje; p. si želodec; p. vino; p. se (= zdravje si p.) na potovanju; vse p., alles verpfuschen; p. komu veselje, jemandem die Freude verderben; p. otroka, ein Kind moralisch verderben; — 2) entjungfern, Jan. (H.).
33. posvaríti, -ím, vb. pf. verwarnen, ermahnen, einen Verweis geben; trdo koga p.
34. potváriti, -im, vb. pf. niedergeschlagen o. betrübt machen, Jan.; potvarjen, niedergeschlagen, bestürzt, Jan., C., Bes.
35. povaríti, -ím, vb. pf. (beim Schmieden) das Eisen mit Sand bestreuen, Cig.
36. preokováriti, -ȃrim, vb. pf. gegen Schaden verwahren, Fr.- C.
37. prestváriti, -stvȃrim, vb. pf. umschaffen, umgestalten, Mur., Cig., Jan.; prestvariti puste ledine v plodonosne njive, LjZv.
38. 1. prevaríti, -ím, vb. pf. 1) durchkochen, Mur., Jan.; — 2) aufsieden ( trans.), aufkochen, Cig.; — 3) anders schweißen, überschweißen, umschweißen, C., Z.; — 4) p. železo, noch einmal schmelzen, zerren, Cig.
39. 2. preváriti, -vȃrim, vb. pf. hintergehen, betrügen, täuschen, Cig., Jan., C., Prip.- Mik., Rib.- Mik., nk.; — p. se, sich betrügen, sich täuschen, Cig., nk.
40. pridrváriti, -ȃrim, vb. pf. als Holzer sich erwerben.
41. primolitváriti, -ȃrim, vb. pf. p. se pri kom, sich bei jemandem einfrömmeln, Cig.
42. pripiváriti, -ȃrim, vb. pf. durch die Bierbrauerei erwerben, Cig.
43. pristváriti, -stvȃrim, vb. pf. 1) anerschaffen, Cig.; — 2) gestalten, Šol.; tako je pristvarjen, er ist so geartet, jvzhŠt.
44. privaríti, -ím, vb. pf. anschmieden, anschweißen, anlöthen, Dict., Cig., Jan., M., DZ.
45. razcváriti, -cvȃrim, vb. pf. zerlassen, zerschmoren, C.
46. razmrcváriti, -ȃrim, vb. pf. zerschinden, zerfleischen, C.
47. razvaríti, -ím, vb. pf. aufsieden ( trans.), Jan. (H.).
48. rováriti, -ȃrim, vb. impf. wühlen, aufwiegeln, Jan. (H.).
49. stváriti, stvȃrim, vb. pf. = ustvariti, Mur., Cig., Jan., nk.
50. svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.- Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.- Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
51. šiváriti, -ȃrim, vb. impf. Schneider, Schneiderin sein, schneidern, Cig., Jan.
52. šlẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = šlevasto (träg) govoriti ali delati, Zora.
53. ukváriti se, -im se, vb. pf. sich abmüden, Jan.
54. ustváriti, -stvȃrim, vb. pf. erschaffen: Bog je svet ustvaril.
55. uvaríti se, -ím se, vb. pf. durch das Kochen eingehen, einkochen, Cig.
56. zakováriti, -ȃrim, vb. pf. allseitig einfassen, Z.; — prim. okovariti.
57. zapiváriti, -ȃrim, vb. pf. beim Betrieb der Bierbräuerei verlieren, Cig.
58. zavaríti, -ím, vb. pf. 1) = ukuhati, einkochen, Cig.; — 2) zuschweißen, zulöthen, Cig., Sen. (Fiz.).
59. zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.- Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc- Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.
60. ženitváriti, -ȃrim, vb. impf. Vorkehrungen zur Verehelichung treffen (vom Mann): kakor slišim, si uže začel ženitvariti, (-tovariti) Jurč.
61. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
62. žváriti, -im, vb. impf. schwer kauen (= po ustih valjati pa ne moči razžvečiti), Polj.
63. 2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
64. cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. ( LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
65. dobı̑čkar, -rja, m. der Gewinnsüchtige, der Speculant, Z., Cig.; posvariti dobičkarja, Navr. (Kop. sp.).
66. hudobíti, -ím, vb. impf. 1) Böses thun, Z.; — 2) = kvariti, Dol.; — 3) h. se, sich ärgern, Bes.
67. izkvárjati, -am, vb. impf. ad izkvariti, Z.
68. izvárjati, -am, vb. impf. ad izvariti; 1) ausschweißen, Cig.; — 2) auskochen, Cig., Jan.
69. izžəhtẹ́ti, -ím, -ẹ̑jem, vb. pf. = pokvariti se, po zlu iti (o jedilih), Podkrnci- Erj. (Torb.).
70. kŕžati, -am, vb. impf. rezljaje kvariti, Litija; — prim. krzati.
71. kržljáti, -ȃm, vb. impf. = rezljaje kvariti, Litija; — prim. kržati.
72. kvárjati, -am, vb. impf. = kvariti, C.
73. 2. nerǫ́dnost, f. 1) die Fahrlässigkeit, Jan.; — der Unfug, die Unordnung; ovaditi županu nerodnosti, katere se gode po občini, Levst. (Nauk); — 2) die Ungeschicklichkeit; po nerodnosti pokvariti kaj.
74. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
75. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
76. 1. očítati, * očı̑tam, vb. impf. 1) vorwerfen, vorhalten; v zobe komu kaj o., einem etwas in den Bart werfen, Cig.; — 2) očitati koga = svariti, Dalm.; — prim. ošteti.
77. odvárjati, -am, vb. impf. ad odvariti; ablöthen, Cig.
78. okovárjati, -am, vb. impf. ad okovariti; schützen, sichern, Jan., C.; o. se, sich schützen, sich sichern, ZgD.
79. okvárjati, -am, vb. impf. ad okvariti, beschädigen, Z.
80. ostvárjati, -am, vb. impf. ad ostvariti, nk.
81. pokvárjati, -am, vb. impf. ad pokvariti.
82. posvárjati, -am, vb. impf. ad posvariti; Verweise geben, Verwarnungen ertheilen, M.
83. prestvárjati, -am, vb. impf. ad prestvariti, Jan.
84. prestvoríti, -ím, vb. pf. = prestvariti, umwandeln: p. se v kaj, Vrt.
85. prevárati, -vȃram, vb. pf. = 2. prevariti, C.
86. 1. prevárjati, -am, vb. impf. ad 1. prevariti; umschweißen, Z.; — železo p., das Eisen zerren, Cig.
87. 2. prevárjati, -am, vb. impf. ad 2. prevariti; betrügen, Z., nk.
88. pristvárjati, -am, vb. impf. ad pristvariti, Cig.
89. privárjati, -am, vb. impf. ad privariti, Cig., Jan.
90. skonjáti, -ȃm, vb. pf. = prevariti; übervortheilen (iz it. ingannare, betrügen), Goriška ok., Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.).
91. 1. spəhníti, spáhnem, vb. pf. 1) zusammenstoßen, zusammenfügen, Mur., Jan.; = zvariti: dva železna konca s., Gor.; — heften, Jan., Savinska dol.; broschieren, Jan.; — obleko s. (vernähen), C.; — 2) nam. izpehniti, Mur., Jan., C.
92. spojíti, -ím, vb. pf. verbinden, vereinigen, Jan.; železne kose s. (= zvariti), C.; — löthen, Cig. (T.), C.; — amalgamieren, C.; — chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — s. se, sich fleischlich vermischen, V.-Cig.
93. ustvárjati, -am, vb. impf. ad ustvariti; erschaffen.
94. zvárjati, -am, vb. impf. ad zvariti; schweißen, Cig. (T.).
95. 1. želǫ̑dəc, -dca, m. der Magen; ž. si pokvariti; dober ž. imeti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani