Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
vanj (969-1.068)
-
pǫ̑tva, f. = potovanje, die Reise, Npes.- Jan. (H.).
-
prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
-
prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
-
práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.
-
pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
-
prẹ́čnọ, n. = pod vozom viseča priprava, da kaj vanjo denejo, Črni vrh ( Notr.)- Štrek. (Let.).
-
pregnáti, -žénem, vb. pf. 1) hindurchtreiben, Cig.; — 2) vertreiben; p. koga iz hiše, jemanden aus dem Hause verstoßen; p. sovražnika iz dežele; p. ptiče s streljanjem; s pikanjem in zbadanjem goste krčmarju p.; mrčes s kako rečjo p.; — p. si kako bolezen s čim; žejo si p.; p. skrbi; — 3) übermäßig treiben, übertreiben; živino, konje p.; — übermäßig anstrengen, überspannen, Cig. (T.); — in einer Sache über das Maß hinaus gehen, übertreiben, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — p. se, sich über die Kräfte anstrengen, sich überarbeiten, Cig., Jan., C.; p. se z učenjem, Cig.; — pregnan, übertrieben, überspannt, extrem, Cig., Jan., M.; pregnana kritika, die Hyperkritik, Cig. (T.); pregnano umetovanje, Zv.; pregnano, außerordentlich, allzusehr, C.; — hochmüthig, Mur., Danj.- M.; — 4) pregnan, "durchtrieben", pfiffig, geschickt; na vse pregnan, zu allem geschickt, C.; — schalkhaft, boshaft, Cig., Boh.; pregnani ljudje, Krelj.
-
prehitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durcheilen; — 2) zuvoreilen, vorlaufen, überholen: p. koga dirjaje, jezde, lete, z vozom itd.; temna noč jih prehiti (überrascht sie), Cig., C.; zuvorkommen: p. koga s snubitvijo, Cig.; jemandem den Vorrang ablaufen, ihn überflügeln, Cig., Jan.; — 3) übereilen: dobro delo se ne da prehiteti, gut Ding braucht Weile, Cig.; prehiteno delo, ogr.- C.; — p. se, sich übereilen, Slom.; v pričevanju se p., Škrinj.- Valj. (Rad).
-
prekrátiti, -im, vb. pf. 1) verkürzen, C., Z.; — p. razmišljevanje, unterbrechen, nk.; — 2) verhindern, C.; paralysieren, Cig.; — verweigern, vorenthalten, entziehen: p. komu miloščino, ogr.- C.
-
prenotácija, f. naprejšnje zaznamenjevanje, die Pränotation.
-
presẹ́danje, n. 1) das Sitzwechseln; po dolzem predevanju in presedanju je pri peči izbral dobro mesto, Jurč.; — 2) das Anwidern.
-
prẹ́sẹka, f. 1) eine durchgehauene, gelichtete Strecke im Walde, der Durchhau; preseko izkrčiti v gozdu, LjZv.; — 2) die Hecke, lebendiger Zaun (besonders im Felde), C., Svet. (Rok.); vrabci trumoma letajo po presekah (preskah), Bes.; — 3) ein Graben zur Ansammlung von Wasser, Mik.; z. B. in Weingärten: trtje je po presekah razdeljeno, vanje mečejo rezje, BlKr.; — 4) das Querthal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 5) ein Fass mit großem, viereckigem Loche zum Überführen der gelesenen Trauben (menda zato, ker ima zgoraj doge presekane), C., BlKr.; — tudi: presẹ̑ka, Valj. (Rad).
-
presẹ̑vək, -vka, m. 1) der unbesäete Streifen eines Ackers: kdor presevek pusti, pravijo, da tisto leto umrje, Dol., Gor.; — 2) presevki = ostanki od presevanja moke, otrob i. dr., die Bäckerscheiden, Cig.; pos. = turščični otrobi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); dati živini presevke lizati, Vrtov. (Km. k.).
-
prevę́slọ, n. das Überband, C.; = poveslo, das Garbenband, Svet. (Rok.); pri povezovanju prevesla nositi, Ravn. (Abc.); s preveslom snope vezati, Jurč.
-
prevę̑za, f. = konopčič za prevezavanje, C.; das Überband, der Packstrick, Cig.; die Binde, Cig., Jan., nk.
-
prevrẹ́diti se, -im se, vb. pf. = s težkim delom, zlasti vzdigovanjem težkih bremen bolečine dobiti črez pas, prevzdigniti se, einen Leibschaden bekommen, Goriška ok., GBrda- Erj. (Torb.); sich überheben, Jan.; tudi: prevrẹdíti se, (prevorditi se, Notr., Vrtov. [Km. k.]); — prim. vred.
-
prezı̑mščina, f. = plačilo za prezimovanje, Let.
-
prę́ža, f. die Lauer; na preži stati, biti, auf der Lauer stehen, sein; — der Anstand der Jäger, Cig., C.; na prežo hoditi, Dol.; — das schmarotzerische Lauern bei Hochzeiten, C., Kr., Št.; na prežo gredo fantje, kadar je kje gostovanje, Zora.
-
prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.- Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. ( praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.- Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.
-
pridrúžiti, -drȗžim, vb. pf. beigesellen; p. koga komu; p. si koga, sich jemanden associieren, Cig.; — einverleiben, Jan.; — p. se, sich zugesellen, sich anschließen; p. se komu na potu, pri igri, pri glasovanju.
-
prihrániti, -im, vb. pf. aufsparen: p. komu kaj; reservieren; podoficirjem prihranjena službena mesta, DZ.; p. imenovanje, die Ernennung vorbehalten, DZ.; — ersparen; zdaj se težko kaj prihrani.
-
prikolę̑dovati, -ujem, vb. pf. = s koledovanjem si pridobiti, Z.; — erbitten: če Bog rok ne stegne, vsi svetniki ne prikoledujejo, Npreg.- Jan. (Slovn.).
-
príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
-
primerjȃtəv, -tve, f. 1) die Vergleichung, Jan.; die Collationierung, Jan. (H.); — 2) ( gramm.) = stopnjevanje, die Comparation, Jan.
-
primółčati, -ím, vb. pf. dazu schweigen: primolčiš in maščevanja ne iščeš, Kast. (N. c.); prizanesi, primolči! Kast. (N. c.); nobene mi ne primolči, er bleibt mir keine Antwort schuldig, Z.
-
privasováti, -ȗjem, vb. pf. = z vasovanjem pridobiti, Cig.
-
privíjati, -am, vb. impf. ad priviti; 1) hinzuwinden; hinzuwickeln; — 2) die Schraube anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — p. koga, jemanden in die Enge treiben, drängen; tako ga je privijal, da je skoraj vanj zlezel, Glas.
-
prodúkcija, f. pridelovanje ali izdelovanje, predstava, die Production, Cig. (T.), nk.
-
psúja, f. = psovanje, Mur.- Cig., C., ogr.- Let.
-
ptíčica, f. dem. ptica; 1) das Vöglein; — 2) ivanjska p., neki metulj (somračnik): das Erdeichel-Widderchen oder der Blutfleck (zygaena filipendulae), Erj. (Ž.); — 3) das Maßliebchen (bellis perennis), Mur., C., vzhŠt.; — ptičice, der Rittersporn (delphinium), Št.- Cig.
-
pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
-
rabúranje, n. = paberkovanje, Mur.
-
razbíranje, n. das Auseinanderklauben, Cig., M.; — das Unterscheiden, Cig. (T.); pred Bogom ni razgledovanja ali razbiranja v človekih, Krelj.
-
razcvẹ́titi, -cvẹ̑tim, vb. pf. aufblühen machen: r. učilnice, Levst. (Nauk); — r. se, kmetovanje na barju se bolj razcveti, Levst. (Močv.); — stsl.
-
reákcija, f. nasprotno, odbojno delovanje, die Reaction, Cig. (T.), nk.
-
1. redíti, -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.- Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
-
rę́dnost, f. die Ordnungsmäßigkeit, die Regelmäßigkeit, Cig., Jan., nk.; r. poslovanja, die Ordnungsmäßigkeit der Geschäftsführung, DZ.
-
reklāma, f. javno naznanjevanje in priporočanje, die Reclame.
-
rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
-
rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
-
rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
-
sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.- Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — ( pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz ( z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).
-
samobítən, -tna, adj. selbstseiend, Cig. (T.); selbstständig, Cig., SlN.; — eigenartig, originell, Z., LjZv.; samobitno, res prečudno ozdravljevanje, LjZv.; — rus.
-
samosę́bən, -bna, adj. Selbst-: samosebno zatajevanje, die Selbstverleugnung, Jan.
-
satīra, f. zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, tudi neka vrsta didaktičnega pesništva, die Satire.
-
sentimentālnost, f. prevladovanje čuvstvenosti, die Sentimentalität, Cig. (T.), nk.
-
3. sklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad skleniti; 1) fest zusammenfügen, verbinden, zusammenschließen; pse s., Hunde koppeln, Cig.; obroč s., die Reifenden zusammenschließen, Str.; roke s., die Hände falten; (= z rokami s., Npes.-Schein.); — verbinden, vereinen, Cig., Jan.; besede s., C.; ljubezen nas sklepa, nk.; — s. se, sich schließen, Mur.; sich zusammenfügen und verbinden, Cig.; ne veš, kako se kosti v noseče telesu sklepajo, Škrinj.; — s. se, zusammenpassen, sich vereinen; dobro se sklepa, Mur., Cig.; — 2) schließen, endigen, Cig., Jan.; sklepajoč svoj govor, am Schluß seiner Rede, nk.; začenjati in s. posvetovanje, nk.; — abschließen: račune s., — in den letzten Zügen liegen, Cig.; — 3) abschließen, zum Abschluss zu bringen suchen: mir, pogodbo s.; — 4) folgern, Schlüsse ziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) Beschlüsse, Vorsätze fassen, beschließen; zakone s.; človek sklepa, Bog pa sklene, Valj. (Rad).
-
skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
-
skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
-
skúpən, -pna, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich, Gesammt-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skupna molitev, Z.; skupno prebivanje, das Zusammenwohnen, C.; skupna svota, die Gesammtsumme, Cig. (T.); collectiv, cumulativ, Cig., Jan., Cig. (T.); skupno ime, das Collectivum ( gramm.), Cig. (T.); skupni pojem, der Collectivbegriff, Cig. (T.).
-
socialīzəm, -zma, m. prizadevanje izboljšati razmere človeške družbe po določenih načelih, der Socialismus.
-
spekulācija, f. = razmišljevanje, die Speculation ( phil.), Cig. (T.); — (v trgovini) = izkoriščanje rastenja in padanja cen.
-
spẹ́šən, -šna, tudi: spẹšȃn, (-ə̀n), -šnà, adj. 1) schleunig, schnell, hurtig, behende, Mur., Cig., Jan., M., Dol.; spešan delavec je, komur delo hitro izpod rok gre, Lašče- Levst. (Rok.); spešna je za vsako delo, Jurč.; spešna roka, C.; delo je spešno, ako gre hitro izpod rok, Lašče- Levst. (Rok.); spešno poslovanje, rascher Geschäftsgang, DZ.; spešno z usti gibati, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedeihlich, Jan.; ausgiebig, C.; — üppig: zelišče spešno raste (wuchert), Cig.; (žito prespešno raste, Ravn. [Abc.]).
-
spisȃva, f. = spisavanje, die Verfassung, Cig.
-
stı̑ka, f. 1) die Verbindung, Mik.; — 2) die Klammer, Bes.; — 3) die Fuge (an einem Gebinde), C.; — 4) der Anschluss: s. z drugo železnico, DZ.; — 5) der Reim: jeklenih stik zlivanje, Levst. (Zb. sp.).
-
strádati, -am, vb. impf. 1) darben; stradaje si kaj prihraniti; šest dni strada, da sedmega razsaja, Z.; strada, da se vanj vidi, da se goli, da se lupi, Met.; — Mangel haben: s. česa, kruha s.; — 2) darben machen, darben lassen, Z., Vrt.; svoj život s, Škrinj.- Valj. (Rad); s. se, sich abhungern, Cig.; — jezika ne bom stradal, ich werde meine Zunge nicht sparen, Z.
-
subtrákcija, f. odštevanje, die Subtraction ( math.), Cig. (T.).
-
svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.- C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; ( prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.- Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.- C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.- Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče- Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.- C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
-
svǫ̑jski, adj. eigen: vročevanje v svojske roke, podpis naše svojske roke, DZ.
-
škrtáriti, -ȃrim, vb. impf. = škrtati 3), kargen: š. z odobravanjem novih davkov, SlN.
-
škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
-
tēhnika, f. pravila umetnega in obrtnega zdelovanja (tudi = politehnika), die Technik.
-
tehnologı̑ja, f. teorija o obrtnem zdelovanju, die Technologie.
-
təkmà, f. = tekmovanje, Mur., Cig., Jan., C.
-
telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
-
tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
-
trijánčenje, n. = potrkavanje na zvonove, Jan.
-
tujčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) ein Fremdling sein, [ prim. tujčevanje 1)]; — 2) das Fremde lieben, fremdsüchtig sein, Cig.
-
uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč ( n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.
-
umẹ̑tẹłən, -łna, adj. geschickt, erfahren, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol., Notr.; u. vojskovanja, Boh.; u. z lokom, u. k boju, Dalm.; u. in prebrisane glave, Jurč.; kaj umetelno sem jo ubral! Jurč.; umetelna zver, Notr.; kunstfertig, Jan.; umetelni strugar, der Kunstdrechsler, Cig.; — künstlich, mit Kunst gearbeitet, Meg., Mur., Cig., Jan.; taki vozovi so cenejši in umetelnejši, LjZv.; — umetelni nagon, der Kunsttrieb, Cig. (T.); — (govori in piše se nav. umetalen; tudi umeteljen, Levst., Cig. [T.]).
-
úmski, adj. Verstandes-: umsko delovanje, die Verstandesthätigkeit, Lampe (D.); — abstract, Jan., Levst. ( Glas.); umske reči, Levst. (Zb. sp.).
-
vájkušna, f. das Kissen, Dalm.; — pogl. vanjkuš.
-
valováti, -ȗjem, vb. impf. = valovito se gibati, nk.; — prim. valovanje.
-
vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
-
vdẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad vdejati, vdeti; — v. se v kako stvar = vtikati se vanjo, Kras- Erj. (Torb.).
-
veletę́htən, -tna, adj. überaus wichtig: veletehtno prerokovanje, Levst. (Zb. sp.).
-
vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
-
vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — ( pren.) viharno zborovanje, nk.
-
vogláriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = 1. oglariti, na voglih stati in prežati, Polj.; schmarotzen (bei Hochzeiten u. dgl.), Cig., Jan.; v. pri ženitovanjskem gostovanju, Zv.; — 2) herumstreichen, bei der Nacht herumschwärmen, fensterln, M., Polj.
-
2. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
vrtȃnj, m. 1) die Windung, Habd.- Mik.; — 2) veliki ženitovanjski kolač, ki navadno visi nad nevesto, C., BlKr.- Let.
-
vtrę́sti, vtrę́sem, vb. pf. = v pripovedovanju še kaj svojega prideti, einstreuen, Podkrnci- Erj. (Torb.); tu bodi vtreseno, Navr. (Let.).
-
vvı̑ntati, -am, vb. pf. einschrauben: podkavanje z vvintanimi ozobci, Herstellung des Schraubstollenbeschlages, DZ.
-
vvòd, -vǫ́da, m. 1) = vpeljavanje otročnice, Cig., Jan.; — 2) die Einleitung, Mur., Cig., Jan., nk.
-
vzvrátən, -tna, adj. Rück-: vzvrȃtnọ delovanje, die Rückwirkung, vzvratno delovati, rückwirken, reagieren, vzvratna premena glasov, die Rückverwandlung der Laute, h. t.- Cig. (T.); vzvratni odgovor, die Rückantwort, Jan. (H.).
-
zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
-
2. začŕkati, -čȓkam, vb. pf. 1) aufzeichnen, anmerken, notieren, Cig.; prerokovanje v bukve z., Škrinj.; — 2) (zeichnend) entwerfen, Meg.; — hinkritzeln: z. svoje ime, LjZv.
-
zȃdnjič, adv. 1) zum letztenmal; z. ti hočem takrat prizanesti; — = poslednjič, zuletzt, endlich (pri naštevanju); — 2) letzthin; zadnjič te ni bilo k nam v vas, kakor si bil obljubil.
-
zahtẹ́vati, -am, vb. impf. ( pf.) ad zahoteti; 1) verlangen, fordern: z. od koga kaj, Cig., Jan., nk.; z. česa: z. ustnega posvetovanja, DZ.; — 2) zahteva se mi, die Lust wandelt mich an, Cig.
-
zamísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) in der Idee entwerfen, concipieren, Cig. (T.), Zora; z. misel, einen Gedanken fassen, Cig. (T.), nk.; z. naučno knjigo, Navr. (Spom.); pove, kaj je zamislil, er theilte seinen Plan mit, LjZv.; kar je zamislila, storila je vselej brez oklevanja, LjZv.; zamislila je uteči, LjZv.; — sich vorstellen: z. dejanje samo na sebi, Levst. (Zb. sp.); — 2) z. se, in Gedanken versinken, sich in Gedanken vertiefen, sich vergessen; kam si se zopet zamislil? zamišljen, in Gedanken vertieft oder verloren.
-
zanǫ̑htati se, -a se, vb. pf. zanohtalo se mi je = v prste me tako zebe, da se bolečina (nekako kljuvanje) čuti za nohti; v palec bom ozebel: uže se mi je zanohtalo, Jurč.; — (= zanohtalo me je, jvzhŠt.).
-
zavasováti, -ȗjem, vb. pf. = z vasovanjem izgubiti, potratiti, Cig.
-
zavojskováti, -ȗjem, vb. pf. = z vojskovanjem zapraviti, verkriegen, Cig.
-
zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
-
zglȃsnica, f. der Meldzettel, Cig., Jan.; ženitovanjska z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
-
zlačénje, n. = pozlačevanje, Cig.
-
zmudíti, -ím, vb. pf. Zeit verbrauchen, C.; mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca, Let., Dol.; dve uri z. s kakim delom, Gor.- DSv.; tudi: z. se, Gor.- DSv., jvzhŠt.; — durch Säumen um etwas kommen: mašo z., Gor.- DSv.
-
1. zrẹ́ti, zrèm, vb. impf. schauen, blicken, Mur., Cig., Jan., nk.; vse je vanj zrlo, C.; anschauen ( phil.), Cig. (T.); z. na kaj, etwas inacht nehmen, Cig.
-
žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.- Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv ( bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang ( min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) ( pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
-
žrtjè, n. das Fressen, Mur., Cig., Jan., Trub.- Mik., Valj. (Rad); ž. in pijančevanje, Slom.
69 169 269 369 469 569 669 769 869 969
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani