vaj (373)

1. vája, f. die Übung; v. v govorjenju, die Redeübung; vojaška v., die Waffenübung, nk.
2. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
3. vájat, f. = vajet, Kor.- Erj. (Torb.); gen. vajáti, ogr.- Valj. (Rad); — das Zugseil am Schiffe, ogr.- C.; der Strick übhpt., C.
4. 1. vájati, -am, vb. impf. = 1. vaditi, ogr.- M., C.
5. 2. vȃjati, -am, vb. impf. = voditi, lenken: konja v., vzhŠt.- C.
6. vȃjd, m. der Vogt, Mur.- Cig., Jan.; — prim. vojd, vojvoda (?).
7. vȃjda, m. = vajd, der Führer, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
8. vajdnína, f. die Vogtsteuer, Cig.
9. vȃjdski, adj. Vogt-, Cig.
10. vȃjdstvọ, n. die Vogtei, Cig., Let.
11. váje, f. pl. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel, Z., Celjska ok.- C., Bolc- Erj. (Torb.).
12. vȃjək, -jka, m. die Schneedohle (pyrrhocorax alpinus), Jan. (H.), (vajk) Frey. (F.).
13. vȃjenəc, -nca, m. der Praktikant, der Eleve, Cig., DZ.
14. vȃjenost, f. die Geübtheit.
15. vájet, m. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel des Pferdes, pl. vajeti, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Dol.
16. vájet, f. = vajet m., Valj. (Rad), vzhŠt.- C.
17. vájetən, -tna, adj. Zügel-: vajetni konj, Glas., LjZv.
18. vȃjin, pron. euer beider, euch beiden gehörig; — prim. vajun.
19. vajkar, -rja, m. das Merkgarn, Z., vzhŠt.
20. vájkušna, f. das Kissen, Dalm.; — pogl. vanjkuš.
21. vájkušnica, f. = vajkušna, Jan., Valj. (Rad), Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.).
22. vájšnica, f. = vajkušna, vajkušnica.
23. vȃjun, pron. = vajin, Cv.
24. čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
25. čuvȃjka, f. die Wächterin, Cig., Jan., M.
26. čuvȃjkinja, f. = čuvajka, C.
27. čuvȃjnica, f. das Wächterhaus, DZ., SlN.
28. čuvȃjski, adj. Wächter-, Wacht-.
29. čuvȃjstvọ, n. der Hüterdienst, Levst. (Pril.).
30. čuvȃjščnica, f. die Wachtstube, Cig., Jan.; — der Wachtthurm, Mur., Cig.; — das Wachthaus, Ravn.
31. dovȃjati, -am, vb. impf. ad dovesti; zuführen: velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.
32. drvȃjsati, -am, vb. impf. = dreviti, Jurč.; konje d., Dol.; ( nam. drevajsati).
33. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
34. dvajseták, m. der Zwanziger (ein Geldstück), V.-Cig.
35. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
36. dvajsetę̑rən, -rna, adj. zwanzigfach.
37. dvajsetę̑rnat, adj. zwanzigfach.
38. dvajseterogùb, -gúba, adj. zwanzigfältig, Cig.
39. dvajseterostròk, -strǫ́ka, adj. zwanzigfältig, Cig.
40. dvajsetfúntən, -tna, adj. zwanzigpfündig, Cig., Jan.
41. dvajsetfȗntnik, m. der Zwanzigpfünder, Cig.
42. dvȃjseti, num. der zwanzigste.
43. dvajsetíca, f. das Zwanzigkreuzerstück.
44. dvȃjsetič, adv. zwanzigstens, zum zwanzigstenmale.
45. dvajsetína, f. der zwanzigste Theil, das Zwanzigstel.
46. dvajsetı̑nka, f. das Zwanzigstel.
47. dvȃjsetka, f. der Zwanziger (als Zahlzeichen), C.
48. dvȃjsetkrat, adv. zwanzigmal.
49. dvȃjsetkratən, -tna, adj. zwanzigmalig.
50. dvajsetlẹ́tən, -tna, adj. zwanzigjährig, Jan.
51. dvajsetlẹ̑tnik, m. der Zwanzigjährige, Cig., Let.
52. dvȃjst, num. = dvajset.
53. dvȃjsti, num. 1) = dvajset, Mur.; — 2) = dvajseti.
54. dvájščica, f. = dvajsetica, Mur., C., Mik., Savinska dol.
55. gvajacīn, m. das Guajazin ( chem.), Cig. (T.).
56. gvājak, m. der Guajakbaum (guajacum officinale), Cig.
57. gvājakov, adj. Guajak-: gvajakova kislina, die Guajaksäure, Cig. (T.); gvajakova smola, das Franzosenharz, Cig.
58. izprevȃjati, -am, vb. impf. ad izprevoditi; 1) hin- und herführen; herumführen; konje izprevajajo po vožnji, da se polagoma ohlade, jvzhŠt.; — 2) begleiten, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; mrtveca i., eine Leiche begleiten, BlKr.- M.; duhovnik izprevaja, der Priester hält ein Begräbnis ab, BlKr.
59. izprevȃjavəc, -vca, m. der Begleiter, Mur., Valj. (Rad).
60. izprevȃjavka, f. die Begleiterin, Mur., Raič ( Let.).
61. izvȃja, f. 1) die etymologische Ableitung; ta i. in razlaga stoji na preslabih nogah, Navr. (Let.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
62. izvajáč, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
63. izvȃjanje, n. 1) die etymologische Ableitung: i. besed, nk.; — die Folgerung, Cig. (T.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
64. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
65. jèdvaj, adv. = 1. jedva, Habd.- Mik.
66. kravȃj, m. ein Laib ( z. B. Brot), (krávaj) BlKr.
67. kravȃjčək, -čka, m. dem. kravajec, das Sauerteiglaibchen, BlKr.
68. kravȃjəc, -jca, m. dem. kravaj, BlKr.; das Sauerteiglaibchen (Sauertämpfel, Dampfel), Jan., C., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Dol., Gor., jvzhŠt.; laneni kravajci, Leinölkuchen, C.
69. kravȃjka, f. eine Art Birne, Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
70. kravȃjnica, f. eine Art Birne, Lašče- Erj. (Torb.).
71. krovȃjəc, -jca, m., Cig., Jan., C., pogl. kravajec.
72. narekovȃj, m. das Anführungszeichen, Jan.; pogl. ušesca.
73. navȃja, f. die Angewöhnung, Jan. (H.).
74. 1. navájati, -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).
75. 2. navájati, -am, vb. impf. ad 2. navaditi; = ovajati, Rez.- C.
76. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
77. navȃjenost, f. die Angewöhnung (als Eigenschaft), M.
78. nenavȃjen, adj. ungewohnt.
79. nevȃjen, adj. ungewohnt, ungeübt.
80. nevȃjenost, f. die Ungewohnheit.
81. odvaj, adv., Krelj- M., C., pogl. jedva.
82. odvȃja, f. = odvada, Cig., Jan.
83. odvajáłən, -łna, adj. Ableitungs-: odvajȃłna struga, DZkr.
84. 1. odvájanje, n. das Abgewöhnen, das Entwöhnen.
85. 2. odvȃjanje, n. das Ableiten, Jan. (H.).
86. 1. odvájati, -am, vb. impf. ad odvaditi; abgewöhnen; o. se česa, eine Gewohnheit allmählich ablegen.
87. 2. odvȃjati, -am, vb. impf. ad odvoditi, odvesti, odpeljati; 1) wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) = odlagati, verzögern, C.
88. osamosvȃjati se, -am se, vb. impf. ad osamosvojiti se, sich emancipieren, Cig. (T.).
89. osvajáč, m. der Eroberer, C.
90. osvȃjanje, n. die Zueignung, die Aneignung, die Eroberung, nk.
91. osvajȃtelj, m. der Eroberer, Jan. (H.).
92. osvȃjati, -am, vb. impf. ad osvojiti; 1) sich zueignen, usurpieren, erobern, nk.; — 2) o. se, sich frei machen, Jan. (H.).
93. ovȃja, f. die Anzeige, die Denunciation, M., C., Valj. (Rad), Zora; brezimenska o., eine anonyme Anzeige, ZgD.
94. ovájanje, n. das Angeben, das Denuncieren, Cig., nk.
95. ovájati, -am, vb. impf. ad ovaditi: angeben, denuncieren, Cig., Jan., C., nk.; — zu erkennen geben, verrathen: ovaja se po vnanjem licu, Erj. (Min.).
96. ovajȃvəc, -vca, m. der Angeber, der Denunciant, Cig., C.
97. ovajȃvski, adj. angeberisch, Cig.
98. ovajȃvstvọ, n. die Angeberei, Cig.
99. ovajeváti, -ȗjem, vb. impf. = ovajati, Krelj- M.
100. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani