vaj (174-273)

174. dozdẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad dozdeti; scheinen: dozdeva se mi, es scheint mir, ich vermuthe, mich bedünkt es; kaj se vam dozdeva? = kaj menite, Rog.- Valj. (Rad); srečen se mi dozdeva, Ravn.; ako se mu dozdeva, da je bolezen bila otrovna, naj to ovadi mahoma, Levst. (Nauk).
175. drobljánəc, -nca, m. 1) das Stückchen, das Bröcklein; tri drobljance kruha, ZgD.; pobrati drobljance je rekel, Ravn.; drobljanci = vdrobljena jed, Dict.; drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol.; drobljanci, die Trümmer, Cig.; — 2) ein kleines Wesen, Vrt.; naši otroci so še drobljanci, Z.; drobljanci (o mladih vevericah), Let.
176. duhǫ́vən, -vna, adj. 1) = duševen, geistig, Geistes-, Mur., Cig., Jan.; — 2) geistlich, duhovni gospodje, duhovno opravilo, duhovne vaje.
177. gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.- C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.- C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.- C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.- Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.- C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende ( mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.- Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
178. globánjevica, f. die Schwammsuppe: tako kislo vino le globanjevici prilivajo, SlN.
179. goməzíce, f. pl. 1) die Gänsehaut: gomezice po meni letijo, poletavajo, ein Schauer überläuft mich, ich bekomme die Gänsehaut ( z. B. vor Schrecken), Fr.- C., SlGosp.; — 2) die in einer Flüssigkeit beim Moussieren aufsteigenden Bläschen, C.
180. gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.
181. gózdən, -dna, adj. zum Wald, Forst gehörig; gȏzdni čuvaj, der Waldhüter; gozdni red, die Forstordnung.
182. grẹ́vati, grẹ̑vam, vb. impf. greva me, es reut mich; grehov me greva, Dalm.- C.; grevajo me moji grehi; — prim. stvn. hriuwan, gereuen, Mik.
183. hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.- Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.- Valj. (Rad).
184. húdovina, f. = hudovitovina (?): s hudovino nekateri vino barvajo, jvzhŠt.
185. iznòv, adv. von neuem, neuerdings, (znov) Trub., Dalm., Rec., ( nam. iz nova?).
186. izpəhávati, -am, vb. impf. ad izpehniti, Danj.- Valj. (Rad); i. se, ausschlagen: v gobcu se izpehavajo mehurci, Levst. (Nauk).
187. izpọ̑vẹd, f. 1) die Aussage, Jan., C.; — das Bekenntnis, die Fassion: ustna, pismena i., nk.; treba, da gospodarji store izpoved, koliko dobivajo najma, Levst. (Nauk); i. zatoženčeva, Levst. (Nauk); — 2) die Beicht; k izpovedi iti, zur Beichte gehen; pri izpovedi biti, bei der Beichte sein; = na izpovedi b., Krelj; i. opraviti, die Beichte verrichten: na i. gre duhovnik h kakemu bolniku, jvzhŠt.; — nav. spoved; tudi: izpȏvẹd.
188. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
189. karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
190. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
191. kísovanje, n. der Gährausbruch, Dol.; — (kisovanj, m., Mur., Met.- Mik.; kisovȃnj, Valj. [Rad]; kisovȃj, kar teče iz soda, kadar vino vre, Štrek.; "nejasna beseda; v drugem delu tiči morda nem. Wein," Štrek. [LjZv.]).
192. kívati, -am, vb. impf. = kimati, ogr.- Mik., C.; kivajo z glavami, ogr.- Valj. (Rad); winken: z roko komu k., ogr.- Valj. (Rad).
193. kláda, * f. 1) der Holzblock, der Klotz; klade z zagvozdo razbijati; — kos debla, ki se ima v deske razrezati, Notr.; len kakor klada, Z.; spati kakor klada; — 2) der Unterlagbalken, der Block einer Stampfe, Presse u. dgl., V.-Cig., C., Dol., Št.; kovaška klada, der Ambossstock, DZ.; — der Balken mit dem Zapfenlager der Mühlradwelle, Cig.; — 3) der Block als Fußfessel, der Stock, Dalm. (Reg.), Dict.; hlapca posadi v klado, Dalm.; jetnike iz klade odpeljati, Trub.; noge komu v klado stisniti, ogr.- Valj. (Rad); v klado koga dejati, Cig.; — pren. živino, katero najde poljak (poljski čuvaj) v škodi, žene v klado, iz katere jo mora gospodar potem rešiti, plativši po njej narejeno škodo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) die Lage, die Schichte, Mur., C.; — 5) das Stockwerk: omahniti s tretje klade, C.
194. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
195. kokȃva, f. steinige, unfruchtbare, unebene Gegend, eine Schlucht, Cig., C., M., Z.; — das Gestrüppe, Cig.; — menda nam. kolkava?, prim. kolk 2).
196. koláčək, -čka, m. dem. kolač; 1) ein kleines radförmiges Osterbrot; — 2) der Oelkuchen, C.; — 3) = kravajec, C.
197. kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt ( geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče- Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
198. kralję́va, f. die Königin, C.; Kam so šli mlada kraljeva? Npes.-K.
199. kravojəc, -jca, m. 1) = kravajec, C., Vrtov. (Vin.); — 2) die Brustwurzel (angelica), Erj. (Rok.).
200. kravojnica, f., Ravn.- Cig., Železniki ( Gor.); pogl. kravajnica.
201. krgǫ̑jəc, -jca, m. = kravajec, Rihenberk- Erj. (Torb.).
202. krı̑žnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.
203. krvǫ̑jnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.); Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.); — pogl. kravajka.
204. kvasə̀k, -skà, m. dem. kvas; kvaski = kravajci Železniki ( Gor.).
205. látovščina, f. = latovski jezik, v katerem se zlogi navadnih besed prestavljajo ali med nje drugi na razne načine vrivajo, SlN.
206. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
207. lẹ́za, f. 1) das Klimmen, das Steigen: vaje v lezi, Telov.; — 2) gemeines Brennkraut (clematis vitalba), v Kotu (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
208. lísiti, -im, vb. impf. mit farbigen Flecken versehen, flecken: solnce črešnje lisi, die Sonne färbt die Kirschen, Cig.; — lisiti se, sich färben (o sadju), Cig.; slive se že lisijo, Svet. (Rok.); jerebi se lisijo = dobivajo liso, nehmen den Schild an, Cig.
209. ložẹ́vati, -am, vb. impf. krese l., Johannisfeuer anmachen, Levst. ( LjZv.); v Istri ne loževajo tako velikih kresov, kakor na Kranjskem, Let. 1878. III. 136.
210. manēvər, -vra, m. vojna vaja, das Manöver.
211. 1. mẹníti, -ím, vb. pf. wechseln, umwechseln, Mur., Cig., Jan.; dvajsetico mu je menil, Mur.; tauschen: m. kaj za kaj, Cig. (T.), C.; — ändern: leta mene čas in človeka, Jurč.; — m. se, abwechseln, Cig., Jan.; m. se s kom, mit jemandem tauschen, ogr.- C.; — vozovi se menijo, die Wagen weichen einander aus, vzhŠt.- C.
212. mentālən, -lna, adj. v umu bivajoč, mental, Lampe (D.).
213. mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
214. miljȃva, f. = žerjavica (morda: muljava?), Drežnica- Erj. (Torb.).
215. mı̑ta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
216. 2. mláčiti, -im, vb. impf. mlake delati razlivajoč vodo, n. pr. po sobi, C.
217. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
218. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
219. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
220. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
221. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
222. nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Soška dol.- Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
223. náfa, f. mala posodica, v katero devajo grozdje pri trgatvi, Ip.- SlN.; — mera, ki drži tri bokale, C.; — prim. nem. Napf, C.
224. najẹmáč, m. = najemavec: poslati najemače, ki pridobivajo delavcev, Bes.
225. naletávati, -am, vb. impf. in Menge heranfliegen; muhe naletavajo v pajkovo mrežo; — sneg naletava, es fängt an zu schneien; toča naletava, C.
226. nasmẹhljávati se, -am se, vb. impf. ad nasmehljati se; lächeln: Golčice mi precvetajo, Se sladko nasmehljavajo, Npes.-K.
227. nastávati, -am, vb. impf. = nastajati 1), C.; nastavajoča noč, die anbrechende Nacht, C.
228. natkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. eine gewisse Menge weben; n. dvajset palic platna.
229. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
230. navršíti, -ím, vb. pf. 1) z vrhom naložiti ali nameriti, häufen: navršen mernik, ein gehäufter Scheffel, Cig.; — 2) vollenden, Levst. (Nauk), Vrt.; n. petindvajset let, Navr. (Spom.); n. se, zuende gehen: leto se navrši, Levst. (Zb. sp.); — n. se, vollendet werden, Vrt.; — in Erfüllung gehen, Vrt.
231. nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.
232. nǫ̑hət, * -hta, m. 1) der Nagel am Finger u. an der Zehe; nohti cvetejo = bele pege dobivajo, Pjk. (Črt.); ne toliko, kolikor je za nohtom črnega = gar nichts; za nohte mi gre, es geht mir schlecht, es wird mir hart zugesetzt, Bes.; huda jim je bila za nohti, LjZv.; — 2) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 3) orlovi nohti, das Geißblatt (lonicera caprifolium), Mur.; tudi: nọ̑hət.
233. nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
234. obẹ̀t, -ẹ́ta, m. das Versprechen, die Verheißung, Mur., Cig., Jan.; veliki, lepi obeti, Ravn.- Valj. (Rad); Obeti vaj'ni so le prazne šale, Preš.
235. obréči, -réčem, vb. pf. 1) versprechen, Cig., Glas., Vrt., Zora, Levst. (Zb. sp.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — ansagen: za drugi dan je bil obrečen velik shod, LjZv.; — 2) ausrichten, verleumden, Cig., Jan.; hudo o. koga, Dict.; obrečena nedolžnost, Ravn.; skrivaj o., Škrinj.- Valj. (Rad).
236. 1. obsẹ́vati, -am, vb. impf. ad obsejati; besäen; njive o.; bestreuen: repo z apnom obsevajo, kadar jo gosenice jejo, jvzhŠt.
237. 2. obsẹ́vati, -am, vb. impf. ad obsijati; 1) umstrahlen, Cig.; — 2) bescheinen, bestrahlen; nobeni žarki jim glave ne obsevajo, Ravn.- Valj. (Rad); (solnce) ima veliko o., Npes.-Schein.
238. očiščávati, -am, vb. impf. = očiščevati: gobavci se očiščavajo, Ravn.- Valj. (Rad).
239. očı̑t, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
240. odləskətávati se, -am se, vb. impf. funkelnd wiederstrahlen: zvezdice se v jezeru odlesketavajo, SlN.
241. odletávati, -am, vb. impf. = odletati; fortfliegen; entfliegen; — iskre odletavajo, die Funken entsprühen, Cig.; — abprallen.
242. odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.- C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; ( prim. odnos).
243. odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.
244. odpẹ́ti, -pójem, vb. pf. 1) aufhören zu singen: o. pesem, ein Lied absingen, Cig.; čuvaj je ure odpel, der Nachtwächter hat die Stunden abgerufen, Cig.; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu läuten; — odpelo mu je, er hat seine Rolle ausgespielt, Jan. (H.); — 2) singend erwidern; (in der Kirche) respondieren, Cig.
245. odslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. weglehnen; o. desko od stene, Cig.; o. zapah ali pokrov, s katerim so mesteje zaslonjene, den Ofendeckel weglehnen, Dol.; vhodišče o. komu, Jurč.; duri se tiho in skrivaj majhno odslonijo, Jurč.
246. odštẹ́vati, -am, vb. impf. ad odšteti; 1) abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen; kupci prodajalcem gotov denar odštevajo za kupljeno blago.
247. odvo, adv. = odvaj, jedva, Ben.- Kl.
248. okopavína, f. sadeži, ki se skopavajo, die Hackfrucht (repa, zelje i. t. d.), Cig., C., Nov.
249. omuhávati se, -am se, vb. impf. zudringlich den Hof machen: okoli gospic se omuhavajo nagizdani gospodičiči, Erj. (Izb. sp.).
250. opiráłən, -łna, adj. opirȃłne vaje, Stemmübungen, Telov.
251. oplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad oplesti; 1) umflechten, beflechten; — o. deklico, dem Mädchen die Haare flechten; o. se, sich die Haare flechten, sich frisieren; — umwinden: s trakom, z vrvco o., umschnüren, Cig.; — o. se okolo česa, sich um etwas schlingen oder winden, Cig., Jan.; — umkränzen, schmücken: cerkev o., jvzhŠt.; — 2) o. koga, jemandem ( z. B. mit einer Peitsche) Schmisse geben, Cig.; krava z repom opleta, die Kuh schlägt mit dem Schweife herum, Gor.; dekle hitro hodi in s kiklo opleta, (wirft das Kleid im Gehen hin und her), Dol.; kite ji okolo vratu opletajo, die Flechten schlängeln sich um ihren Hals, Jurč.; pludern: hlače so mu nizko opletale, Levst. (Zb. sp.); — 3) wanken, wackeln, Jan.; = o. se, Cig.; noge so se mu že opletale, Jurč.; — 4) o. se, vergolten werden, sich rächen: čuvajo naj se, da se jim to postopanje ne bode opletalo, SlN.
252. oprẹ́ti, -prèm, vb. pf. anspreizen, anstützen, Cig., Jan.; drevesa, kozolce o. z opornjami, Polj.; vaje v oprti leži, Übungen im Liegenstütz, Telov.; puško o., das Gewehr anlegen, richten, Danj. (Posv. p.); — o. koga, jemandem hilfreiche Hand reichen, V.-Cig.; o. se, sich anstemmen, sich stützen, sich anlehnen; o. se na kaj, Mur., Cig., Jan.; — o. se na dokaz, einen Beweis aufstellen, Cig.
253. oprę́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) lauern, spähen; = zijala prodajati in na besede streči, Št.; v snu je vso noč oprezoval okoli zlatarjev, Erj. (Izb. sp.); ob cesti oprezovajo sestradane vrane, Erj. (Izb. sp.); — 2) säumen, zögern, Cig., Jan., M., Ravn.; on je predolgo obiral se in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.
254. oprostílọ, n. 1) die Befreiung (von einer Last, einer Verpflichtung), DZ.; oprostila prositi, Vrt.; o. od vojaških vaj, Levst. (Nauk); — 2) die Verzeihung, Let.
255. oskodẹ́vati, -am, vb. impf. Mangel leiden: tvoja žena in tvoja otroka doma oskodevajo, Erj. (Izb. sp.); — stsl.
256. ostȓv, -ı̑, f. 1) ein dünner Stamm mit Zacken oder Sprießeln, auf welche Garben gesteckt werden, damit sie trocknen, die Hüfelstange, (meist ein junger Baum mit kurz behauenen Ästen); na ostrvi tudi deteljo devajo, da se suši, KrGora; — 2) pri kozolcu glavni steber, katerega podpirajo opornice, Tolm.- Erj. (Torb.).
257. ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.- C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.).
258. pecȃljka, f. debela ploščica, nasajena na raven roč, s katero tla zabivajo in trdijo ( n. pr. na kegljiščih), vzhŠt.
259. plávati, plȃvam, vb. impf. schwimmen; človek, riba, čoln plava po vodi; plavaj ali utoni = Vogel friss oder stirb, Cig.; — schweben: po zraku p.; p. na suhem, im Rausche hin und her wanken, Cig.; v veselju p., in Wonne zerfließen, Cig.; v žalosti p., in Trauer aufgelöst sein, Jsvkr.
260. plẹ̑za, f. das Klettern: vaje v plezi, Telov.
261. počívanje, n. das Ausruhen, das Rasten; "Bog blagoslovi (žegnaj) počivanje!" reče, kdor gre mimo počivajočih ljudi, jvzhŠt.
262. podẹljávati, -am, vb. impf. ad podeliti; Gaben austheilen: radi davajo in podeljavajo, ogr.- Valj. (Rad); — verleihen: moč, katero podeljava Bog, ogr.- Valj. (Rad).
263. pofúliti, -im, vb. pf. schnipfen, Z., SlN.; skrivaj p., Jurč.
264. pohlàt, -hláta, m. die Befühlung, Cig., Valj. (Rad); vajen p., Vod. (Bab.).
265. poječávati, -am, vb. impf. wiederholt aufächzen: poječavajo in pokajo veje, Vrt.
266. pokončávati, -am, vb. impf. ad pokončati, = pokončevati; po polju naj se mej oranjem podjedi pobirajo in takoj pokončavajo, Levst. (Nauk).
267. póljski, adj. Feld-; poljsko orodje, das Ackergeräth; poljski čuvaj, der Feldhüter, Cig., nk.; poljski kmet, der Bauer der Ebene, Kres.
268. polȗtka, f. die Halbkugel, Cig. (T.); — razpolovljena zeljna glava, kakršne kisat devajo, Dol.
269. pọ́mnẹnje, n. das Gedenken, die Erinnerung, Dict., Cig.; po starem pomnenji jih je znal na prste našteti, Jurč.; od pomnenja uže je služil za ponočnega čuvaja (von jeher), Jurč.; pomnenja vreden, denkwürdig, Dict.
270. ponóčən, -čna, adj. nächtlich, Nacht-; ponočna hoja; ponočno vlačuganje; ponočne ptice, Nachtvögel; ponočni čuvaj, der Nachtwächter.
271. popẹ̑njanje, n. das Emporklimmen: vaje v popenjanju, die Klimmübungen, Telov.
272. 1. posẹ́vati, -am, vb. impf. ad posejati; 1) säen, Mik.; — 2) nachsäen, C.; posevajo spomladi, če je jesensko setev zima vzela, Gor.
273. poskòk, -skǫ́ka, m. 1) der Aufsprung, der Sprung; teliček poskuša prve poskoke, Str.; — das Hüpfen (pri telovadbi), Cig. (T.); vaje v poskoku, Telov.; — godci godejo na poskok (spielen lustige Tanzweisen), Erj. (Izb. sp.); — 2) die Springfeder, h. t.- Cig. (T.); — 3) neki hrošč (elater segetis), Erj. (Z.); — der Springer, eine Art Eidechse, Jarn.; — poskoki, nekake pticam podobne pošasti, Trst. ( Glas.).

   1 74 174 274  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani