vaga (131)

1. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
2. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
3. vagȃłnica, f. die Wägeanstalt, Cig., DZ.
4. vagàn, -ána, m. der Metzen, tudi vágan, -ána, Št.
5. vaganíca, f. ein meist einen halben Metzen fassender Scheffel, Cig., jvzhŠt.; (= ein Metzen, BlKr.).
6. vȃganje, n. 1) das Wägen; — 2) na vaganju biti = na vagalici biti, Cig.
7. vȃgar, -rja, m. 1) der Wagemacher, Cig.; — 2) der Wäger, Cig.
8. vagarína, f. das Wagegeld, DZ.
9. vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.- Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.
10. vȃgavəc, -vca, m. der Wäger.
11. vȃgavščina, f. das Wagegeld, V.-Cig.
12. izvȃgati, -am, vb. pf. auswägen, abwägen.
13. kvāga, f. das Quagga (equus quagga), Erj. (Ž.).
14. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
15. nevaganína, f. = netežnina, Cig. (T.).
16. odvȃga, f. das Gegengewicht, C.
17. odvȃgati, -am, vb. pf. 1) abwägen, zuwägen; kruh družini o.; — 2) aufwiegen, o. kaj, C.; an Gewicht übertreffen, Gor.
18. povȃgati, -am, vb. pf. 1) nacheinander wägen, verwägen: vse p., Cig.; — 2) p. na kaj, auf etwas Gewicht legen, Gor.
19. prevȃga, f. der Ausschlag der Wage, Cig.; das Übergewicht, Cig., C.
20. prevȃgati, -am, vb. pf. 1) durchwägen, überwägen; vse blago premeriti in p.; — 2) nochmals wägen, nachwägen; — 3) an Gewicht übertreffen, überwiegen, Cig., C.; — 4) p. se, das Gleichgewicht verlieren, umkippen, Cig., Polj., Dol.; glej, da se ne prevagaš, Levst. (Rok.).
21. privȃga, f. die Zuwage, Cig., Jan., Levst. (Rok.).
22. privȃgati, -am, vb. pf. dazuwägen, Jan. (H.).
23. razvȃga, f. die Erwägung, die Überlegung, ogr.- C.
24. razvȃgati, -am, vb. pf. abwägend vertheilen; r. meso kupcem.
25. švágati, -am, vb. impf. = švigati, v uganki: Šviga švaga Črez dva praga (metla), Vod. (Pes.).
26. uvȃgati se, -am se, vb. pf. bei öfterem Wägen an Gewicht verlieren, sich einwägen, Cig., Kr.
27. zavȃga, f. der Verlust beim Wägen, die Einwage, Cig., Jan.
28. zavȃgati se, -am se, vb. pf. sich beim Wägen irren, sich verwägen, Cig.
29. bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
30. brẹ́znati se, -am se, vb. impf. 1) brünftig sein (o mačkah), Cig., C., M., Kras; — 2) vagabundieren, unzüchtige Händel haben, C.; — schreiend und umherspringend scherzen (o otrocih), M.
31. celjščák, m. celjski vagan, = pol vagana, mernik, C.
32. drvẹ́nka, f. = drevenka, der Metzen (eigentl. hölzernes Maß), Mik.; (pol vagana, Ormož).
33. enakoramę̑n, adj. gleicharmig: enakoramena vaga, gleicharmige Wage, DZ.
34. enakorameníca, f. enakoramena vaga, DZ.
35. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
36. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
37. flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
38. flakúz, m. der Vagabund, Fr.- C.
39. flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
40. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
41. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
42. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
43. grę́dəljnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže gredelj na plužna kolca, die Pflugwiede, die Pfluggrendelkette, C., Cig., Jan., Št.- C., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Wagebalken, Guts., Cig., Jan., M., Sen. (Fiz.); vaga z gredeljnico, die Balkenwage, DZ.
44. kaznę̑nik, m. neka žitna mera: pol mernika ali četrt vagana, Tolm.; — prim. 1. kazen 2).
45. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
46. kı̑ncati, -am, vb. impf. nicken, Fr.- C.; glava mu je težko kincala, LjZv.; klanec je, konjiča kincata z glavami, Glas.; wackeln, C.; voz kinca, der Wagen wankt (auf holperigem Wege), Z.; vaga kinca, Z.; — nam. kimcati.
47. 2. kláč, m. = klatež, der Vagabund, C., DZ., Kras- Erj. (Torb.); (klać) Štrek.
48. klatárjenje, n. das Vagabundieren, Valj. (Rad).
49. klȃteški, adj. Vagabunden-: klateško življenje, SlN., Let.
50. klȃtež, m. der Landstreicher, der Vagabund; poulični k., der Gassenbube, Cig.
51. klateževáti, -ȗjem, vb. impf. vagabundieren, Jan. (H.).
52. klȃtežnica, f. die Vagabundin, C.
53. klátiti, -im, vb. impf. herabschlagen; sadje, želod z drevja k., zvezde klati, er ist himmelhoch, Cig.; z rokami k., mit den Händen herumschlagen, jvzhŠt.; — 2) k. se, sich herumtreiben, vagabundieren.
54. kuplję́nik, m. ein Getreidemaß (= mernik, pol vagana), Ravn.- Cig., BlKr., Npes.- Kres (VI. 352.); — prim. 2. kupiti.
55. lȃjdər, -dra, m. der Vagabund, C., Z.
56. lẹtánja, f. ein vagabundierendes Weib, C.
57. mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
58. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
59. naklátiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge herunterschlagen: sadja n. poln jerbas; — 2) n. se, des Herabschlagens satt werden; — des Vagabundierens satt werden.
60. namę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abmessen, zumessen; n. deset vaganov pšenice, deset vatlov platna; — 2) richten, anlegen, zielen; n. puško, top na koga, na kaj; n. roko; Med Turke je namerjena (sablja), Npes.-K.; n. komu, mit der Hand gegen jemanden zum Schlage ausholen, Gor.; — n. se, seine Richtung nehmen, Jan. (H.); — 3) n. se na kaj, auf etwas stoßen; n. se na koga, mit jemandem zufällig zusammenkommen, ihn treffen; zdaj se bosta lih prav na njega namerila, Dalm.; da se človek nameri na tako praznoverje! LjZv.; slabo se n., unrecht ankommen; — n. se, sich zufällig ereignen, sich treffen; nameri se, da ..., es ereignet sich, dass ...; rad bi bil delal, pa se mu ni nič namerilo, Cv.
61. namlátiti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge ausdreschen; n. deset vaganov pšenice; — 2) n. koga, durchprügeln.
62. odvagováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvagati; ab-, zuwägen; o. komu kaj.
63. pičlẹ́ti, -ím, vb. impf. knapp sein, nicht voll sein: vaga pičli, Polj.; — mangeln, fehlen: malo je pičlelo pri vagi, Polj.; pičli nam denarja, žita, Gor.; — prim. pičel.
64. plȃščar, -rja, m. 1) eigentlich einer, der einen Mantel trägt: der Landstreicher, der Vagabund, Cig., ZgD., Notr., Gor.; = rokovnjač, Jurč.; — 2) plaščarji, Mantelthiere (tunicata), Cig. (T.), Erj. (Z.), C.
65. plȃščarica, f. die Landstreicherin, die Vagabundin, Jan. (H.), Gor.
66. plȃščarski, adj. Vagabunden-, landstreicherisch, Cig.; po plaščarsko zadreti se, ZgD.
67. plaščúr, -rja, m. der Landstreicher, der Vagabund, Cig., Jan., Notr., Gor.
68. połdrȗgi, num. anderthalb; poldrugi vagan pšenice kupiti; poldrugo uro daleč iti; poldrugi okis, das Sesquioxyd, Cig. (T.).
69. pomikȃvəc, -vca, m. 1) der Rücker, Cig.; — 2) der Vagabund, C.
70. pomikȃvka, f. die Vagabundin, C.
71. pomikȃvs, m. der Vagabund, C.
72. posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.
73. potèp, -tę́pa, m. 1) = potepanje; das Herumschlendern, das Vagabundieren: iti na p., Kr.- M., C., Z.; — 2) = potepin, Jan.; svaritev ni segla mladim potepom do srca, SlN.; ciganje so povlaščeni potepi, Erj. (Izb. sp.).
74. potẹpáč, m. der Landstreicher, der Vagabund, Mik.
75. potẹpáča, f. die Vagabundin, die Landstreicherin, C., Mik.
76. potẹ́panje, n. das Herumstreichen, das Vagabundieren.
77. potẹ́pati se, -tẹ̑pam, -pljem se, vb. impf. herumstreichen, vagabundieren.
78. potepę́nəc, -nca, m. der Vagabund.
79. potepę́nka, f. die Vagabundin.
80. potę̑pnja, f. das Herumstreichen, das Vagabundieren: iti na potepnjo, Valj. (Rad).
81. potépsti, -tépem, vb. pf. 1) verschleudern, verthun; — p. se, verschleudert werden, verloren gehen; vse premoženje se je nekako poteplo; — 2) ein wenig schlagen: s šibo tega in onega vola malo p., Jurč.; — 3) p. se, = iti na potep, vagabundierend sich irgendwohin begeben, ausstreichen, Cig., Levst. (Rok.); potepen, landläufig, landstreicherisch, Jan.; potepeno pismo dobiti, den Laufpass bekommen, fortgewiesen werden, Cig., Jan., Dol.; — 4) potepeno, beschämt, C.; p. oditi, mit Schande abziehen, Cig.; potepeno priti (kakor pes, ki je bil tepen), Polj.
82. potepúh, m. der Vagabund, der Landstreicher.
83. potepuhováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vagabundenleben führen, herumstreichen, M., C.
84. potę̑za, f. 1) die Linie, Cig., Jan., nk.; carinska p., die Zollinie, DZ.; — poteze na licu, C., nk.; — die Trace, DZ.; — 2) vinska bolezen: vino je na potezi = vleče se, der Wein ist zähe, Cig., Krško ( Dol.)- Erj. (Torb.); — 3) die Vagabundin, Svet. (Rok.).
85. potezáč, m. 1) der Ziehhaken (bei Hochöfen), Cig.; — 2) der Vagabund, Z.
86. potikáč, m. 1) der Vagabund, Bes.; — 2) = potič, die Duckrebe, C.
87. potíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad potekniti; 1) (nacheinander) hineinstecken; p. kole v zemljo; aufstecken: potikajte banderca po zideh! Dalm.; v jabolko p., bei Hochzeiten ein Geschenk geben: Le sem se pomikajte, V jabolko potikajte! Npes.-K.; v trnje brado p., Levst. (Zb. sp.); — verstecken, Jan.; p. se, sich verstecken: piščeta se potikajo po grmovju pred jastrebom, Cig.; — 2) p. se, herumstreichen, vagabundieren; kod si se potikal? p. se po svetu, sich herumtreiben; — 3) p. se = spotikati se, anstoßen, straucheln, C.; — 4) p. se, streiten, Mur.; p. se za kaj, für etwas kämpfen, C.
88. prepeljúh, m. 1) golob, ki rad druge golobe z doma izvabi in drugam prepelje, Polj.; — 2) der gerne Böses anstiftet, Polj.; der Hallunke, der Vagabund, Cig.
89. prevagováti, -ȗjem, vb. impf. ad prevagati, prevagniti; 1) durchwägen, überwägen; ( fig.) Gospod duhove prevaguje, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) überwiegen, vorherrschen, Jan., C., nk.; število veselih dni prevaguje, Zora.
90. pricigániti, -ȃnim, vb. pf. 1) nach Zigeunerart (durch Zudringlichkeit, Trug u. dgl.) erwerben, Z., jvzhŠt.; — 2) p. se kam, als Lump, Vagabund irgendwohin kommen, Cig., M.
91. pridẹlováti, -ȗjem, vb. impf. durch die Bearbeitung des Bodens gewinnen, erzeugen, producieren; žito, vino p.; — fechsen; prideluje po 100 vaganov žita.
92. pritepę́nəc, -nca, m. der Hergelaufene, der Vagabund.
93. pritepúh, m. ein hergelaufener Vagabund, C., Vrt.
94. pritepúhinja, f. eine hergelaufene Vagabundin, Zv.
95. rokomȃłhar, -rja, m. = rokovnjač, eine Art Landstreicher, der Vagabund, Z., Gor.
96. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
97. skíta, f. das Vagabundieren, C., Z.; na skito hoditi, vagabundieren, Cig.; — das Verlassen des Hauses aus Trotz, C.
98. skitáč, m. der Herumstreicher, der Vagabund, Habd.- Mik., Jan.
99. skítati se, -tam se, vb. impf. 1) herumstreichen, herumirren, vagabundieren, Cig., Jan., C., Mik.; — (von Kindern und Weibern, die trotzend, schmollend das Haus verlassen haben), C.
100. skítavəc, -vca, m. der Landstreicher, der Vagabund, Cig., Jan.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani