Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
vaga (131)
-
vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
-
vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
-
vagȃłnica, f. die Wägeanstalt, Cig., DZ.
-
vagàn, -ána, m. der Metzen, tudi vágan, -ána, Št.
-
vaganíca, f. ein meist einen halben Metzen fassender Scheffel, Cig., jvzhŠt.; (= ein Metzen, BlKr.).
-
vȃganje, n. 1) das Wägen; — 2) na vaganju biti = na vagalici biti, Cig.
-
vȃgar, -rja, m. 1) der Wagemacher, Cig.; — 2) der Wäger, Cig.
-
vagarína, f. das Wagegeld, DZ.
-
vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.- Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.
-
vȃgavəc, -vca, m. der Wäger.
-
vȃgavščina, f. das Wagegeld, V.-Cig.
-
izvȃgati, -am, vb. pf. auswägen, abwägen.
-
kvāga, f. das Quagga (equus quagga), Erj. (Ž.).
-
navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
-
nevaganína, f. = netežnina, Cig. (T.).
-
odvȃga, f. das Gegengewicht, C.
-
odvȃgati, -am, vb. pf. 1) abwägen, zuwägen; kruh družini o.; — 2) aufwiegen, o. kaj, C.; an Gewicht übertreffen, Gor.
-
povȃgati, -am, vb. pf. 1) nacheinander wägen, verwägen: vse p., Cig.; — 2) p. na kaj, auf etwas Gewicht legen, Gor.
-
prevȃga, f. der Ausschlag der Wage, Cig.; das Übergewicht, Cig., C.
-
prevȃgati, -am, vb. pf. 1) durchwägen, überwägen; vse blago premeriti in p.; — 2) nochmals wägen, nachwägen; — 3) an Gewicht übertreffen, überwiegen, Cig., C.; — 4) p. se, das Gleichgewicht verlieren, umkippen, Cig., Polj., Dol.; glej, da se ne prevagaš, Levst. (Rok.).
-
privȃga, f. die Zuwage, Cig., Jan., Levst. (Rok.).
-
privȃgati, -am, vb. pf. dazuwägen, Jan. (H.).
-
razvȃga, f. die Erwägung, die Überlegung, ogr.- C.
-
razvȃgati, -am, vb. pf. abwägend vertheilen; r. meso kupcem.
-
švágati, -am, vb. impf. = švigati, v uganki: Šviga švaga Črez dva praga (metla), Vod. (Pes.).
-
uvȃgati se, -am se, vb. pf. bei öfterem Wägen an Gewicht verlieren, sich einwägen, Cig., Kr.
-
zavȃga, f. der Verlust beim Wägen, die Einwage, Cig., Jan.
-
zavȃgati se, -am se, vb. pf. sich beim Wägen irren, sich verwägen, Cig.
-
bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
-
brẹ́znati se, -am se, vb. impf. 1) brünftig sein (o mačkah), Cig., C., M., Kras; — 2) vagabundieren, unzüchtige Händel haben, C.; — schreiend und umherspringend scherzen (o otrocih), M.
-
celjščák, m. celjski vagan, = pol vagana, mernik, C.
-
drvẹ́nka, f. = drevenka, der Metzen (eigentl. hölzernes Maß), Mik.; (pol vagana, Ormož).
-
enakoramę̑n, adj. gleicharmig: enakoramena vaga, gleicharmige Wage, DZ.
-
enakorameníca, f. enakoramena vaga, DZ.
-
falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
-
fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
-
flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
-
flakúz, m. der Vagabund, Fr.- C.
-
flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
-
flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
-
flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
-
glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
-
grę́dəljnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže gredelj na plužna kolca, die Pflugwiede, die Pfluggrendelkette, C., Cig., Jan., Št.- C., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Wagebalken, Guts., Cig., Jan., M., Sen. (Fiz.); vaga z gredeljnico, die Balkenwage, DZ.
-
kaznę̑nik, m. neka žitna mera: pol mernika ali četrt vagana, Tolm.; — prim. 1. kazen 2).
-
keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
-
kı̑ncati, -am, vb. impf. nicken, Fr.- C.; glava mu je težko kincala, LjZv.; klanec je, konjiča kincata z glavami, Glas.; wackeln, C.; voz kinca, der Wagen wankt (auf holperigem Wege), Z.; vaga kinca, Z.; — nam. kimcati.
-
2. kláč, m. = klatež, der Vagabund, C., DZ., Kras- Erj. (Torb.); (klać) Štrek.
-
klatárjenje, n. das Vagabundieren, Valj. (Rad).
-
klȃteški, adj. Vagabunden-: klateško življenje, SlN., Let.
-
klȃtež, m. der Landstreicher, der Vagabund; poulični k., der Gassenbube, Cig.
-
klateževáti, -ȗjem, vb. impf. vagabundieren, Jan. (H.).
-
klȃtežnica, f. die Vagabundin, C.
-
klátiti, -im, vb. impf. herabschlagen; sadje, želod z drevja k., zvezde klati, er ist himmelhoch, Cig.; z rokami k., mit den Händen herumschlagen, jvzhŠt.; — 2) k. se, sich herumtreiben, vagabundieren.
-
kuplję́nik, m. ein Getreidemaß (= mernik, pol vagana), Ravn.- Cig., BlKr., Npes.- Kres (VI. 352.); — prim. 2. kupiti.
-
lȃjdər, -dra, m. der Vagabund, C., Z.
-
lẹtánja, f. ein vagabundierendes Weib, C.
-
mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
-
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
-
naklátiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge herunterschlagen: sadja n. poln jerbas; — 2) n. se, des Herabschlagens satt werden; — des Vagabundierens satt werden.
-
namę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abmessen, zumessen; n. deset vaganov pšenice, deset vatlov platna; — 2) richten, anlegen, zielen; n. puško, top na koga, na kaj; n. roko; Med Turke je namerjena (sablja), Npes.-K.; n. komu, mit der Hand gegen jemanden zum Schlage ausholen, Gor.; — n. se, seine Richtung nehmen, Jan. (H.); — 3) n. se na kaj, auf etwas stoßen; n. se na koga, mit jemandem zufällig zusammenkommen, ihn treffen; zdaj se bosta lih prav na njega namerila, Dalm.; da se človek nameri na tako praznoverje! LjZv.; slabo se n., unrecht ankommen; — n. se, sich zufällig ereignen, sich treffen; nameri se, da ..., es ereignet sich, dass ...; rad bi bil delal, pa se mu ni nič namerilo, Cv.
-
namlátiti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge ausdreschen; n. deset vaganov pšenice; — 2) n. koga, durchprügeln.
-
odvagováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvagati; ab-, zuwägen; o. komu kaj.
-
pičlẹ́ti, -ím, vb. impf. knapp sein, nicht voll sein: vaga pičli, Polj.; — mangeln, fehlen: malo je pičlelo pri vagi, Polj.; pičli nam denarja, žita, Gor.; — prim. pičel.
-
plȃščar, -rja, m. 1) eigentlich einer, der einen Mantel trägt: der Landstreicher, der Vagabund, Cig., ZgD., Notr., Gor.; = rokovnjač, Jurč.; — 2) plaščarji, Mantelthiere (tunicata), Cig. (T.), Erj. (Z.), C.
-
plȃščarica, f. die Landstreicherin, die Vagabundin, Jan. (H.), Gor.
-
plȃščarski, adj. Vagabunden-, landstreicherisch, Cig.; po plaščarsko zadreti se, ZgD.
-
plaščúr, -rja, m. der Landstreicher, der Vagabund, Cig., Jan., Notr., Gor.
-
połdrȗgi, num. anderthalb; poldrugi vagan pšenice kupiti; poldrugo uro daleč iti; poldrugi okis, das Sesquioxyd, Cig. (T.).
-
pomikȃvəc, -vca, m. 1) der Rücker, Cig.; — 2) der Vagabund, C.
-
pomikȃvka, f. die Vagabundin, C.
-
pomikȃvs, m. der Vagabund, C.
-
posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.
-
potèp, -tę́pa, m. 1) = potepanje; das Herumschlendern, das Vagabundieren: iti na p., Kr.- M., C., Z.; — 2) = potepin, Jan.; svaritev ni segla mladim potepom do srca, SlN.; ciganje so povlaščeni potepi, Erj. (Izb. sp.).
-
potẹpáč, m. der Landstreicher, der Vagabund, Mik.
-
potẹpáča, f. die Vagabundin, die Landstreicherin, C., Mik.
-
potẹ́panje, n. das Herumstreichen, das Vagabundieren.
-
potẹ́pati se, -tẹ̑pam, -pljem se, vb. impf. herumstreichen, vagabundieren.
-
potepę́nəc, -nca, m. der Vagabund.
-
potepę́nka, f. die Vagabundin.
-
potę̑pnja, f. das Herumstreichen, das Vagabundieren: iti na potepnjo, Valj. (Rad).
-
potépsti, -tépem, vb. pf. 1) verschleudern, verthun; — p. se, verschleudert werden, verloren gehen; vse premoženje se je nekako poteplo; — 2) ein wenig schlagen: s šibo tega in onega vola malo p., Jurč.; — 3) p. se, = iti na potep, vagabundierend sich irgendwohin begeben, ausstreichen, Cig., Levst. (Rok.); potepen, landläufig, landstreicherisch, Jan.; potepeno pismo dobiti, den Laufpass bekommen, fortgewiesen werden, Cig., Jan., Dol.; — 4) potepeno, beschämt, C.; p. oditi, mit Schande abziehen, Cig.; potepeno priti (kakor pes, ki je bil tepen), Polj.
-
potepúh, m. der Vagabund, der Landstreicher.
-
potepuhováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vagabundenleben führen, herumstreichen, M., C.
-
potę̑za, f. 1) die Linie, Cig., Jan., nk.; carinska p., die Zollinie, DZ.; — poteze na licu, C., nk.; — die Trace, DZ.; — 2) vinska bolezen: vino je na potezi = vleče se, der Wein ist zähe, Cig., Krško ( Dol.)- Erj. (Torb.); — 3) die Vagabundin, Svet. (Rok.).
-
potezáč, m. 1) der Ziehhaken (bei Hochöfen), Cig.; — 2) der Vagabund, Z.
-
potikáč, m. 1) der Vagabund, Bes.; — 2) = potič, die Duckrebe, C.
-
potíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad potekniti; 1) (nacheinander) hineinstecken; p. kole v zemljo; aufstecken: potikajte banderca po zideh! Dalm.; v jabolko p., bei Hochzeiten ein Geschenk geben: Le sem se pomikajte, V jabolko potikajte! Npes.-K.; v trnje brado p., Levst. (Zb. sp.); — verstecken, Jan.; p. se, sich verstecken: piščeta se potikajo po grmovju pred jastrebom, Cig.; — 2) p. se, herumstreichen, vagabundieren; kod si se potikal? p. se po svetu, sich herumtreiben; — 3) p. se = spotikati se, anstoßen, straucheln, C.; — 4) p. se, streiten, Mur.; p. se za kaj, für etwas kämpfen, C.
-
prepeljúh, m. 1) golob, ki rad druge golobe z doma izvabi in drugam prepelje, Polj.; — 2) der gerne Böses anstiftet, Polj.; der Hallunke, der Vagabund, Cig.
-
prevagováti, -ȗjem, vb. impf. ad prevagati, prevagniti; 1) durchwägen, überwägen; ( fig.) Gospod duhove prevaguje, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) überwiegen, vorherrschen, Jan., C., nk.; število veselih dni prevaguje, Zora.
-
pricigániti, -ȃnim, vb. pf. 1) nach Zigeunerart (durch Zudringlichkeit, Trug u. dgl.) erwerben, Z., jvzhŠt.; — 2) p. se kam, als Lump, Vagabund irgendwohin kommen, Cig., M.
-
pridẹlováti, -ȗjem, vb. impf. durch die Bearbeitung des Bodens gewinnen, erzeugen, producieren; žito, vino p.; — fechsen; prideluje po 100 vaganov žita.
-
pritepę́nəc, -nca, m. der Hergelaufene, der Vagabund.
-
pritepúh, m. ein hergelaufener Vagabund, C., Vrt.
-
pritepúhinja, f. eine hergelaufene Vagabundin, Zv.
-
rokomȃłhar, -rja, m. = rokovnjač, eine Art Landstreicher, der Vagabund, Z., Gor.
-
rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
-
skíta, f. das Vagabundieren, C., Z.; na skito hoditi, vagabundieren, Cig.; — das Verlassen des Hauses aus Trotz, C.
-
skitáč, m. der Herumstreicher, der Vagabund, Habd.- Mik., Jan.
-
skítati se, -tam se, vb. impf. 1) herumstreichen, herumirren, vagabundieren, Cig., Jan., C., Mik.; — (von Kindern und Weibern, die trotzend, schmollend das Haus verlassen haben), C.
-
skítavəc, -vca, m. der Landstreicher, der Vagabund, Cig., Jan.
1 101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani