v (97986)

1. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
2. vȃb, m. die Lockung, Cig. (T.); zapeljivi vab, C.: — jerebji v., der Hühnerruf, damit die Feldhühner zu locken, Cig.
3. vȃba, f. 1) die Lockung, die Verlockung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zapeljiva v., Mur.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., M., C.; nastaviti vabo, Gor.; — tudi: vába, Dol.
4. vȃbəc, -bca, m. 1) der Locker, Jan., M.; — 2) der Einlader, Mur., Jan., C.; — 3) der Lockvogel, Habd.- Mik., Mur., Cig.; kletka polna vabcev, Dalm.
5. vábən, -bna, adj. 1) Lock-, Cig.; — 2) Einlade-, Cig.; — 3) verlockend, Jan. (H.); reizend, Cig.
6. vabẹ́vati, -am, vb. impf. zu locken pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
7. vabíca, f. 1) die Lockerin, Vrt.; — 2) der Lockvogel, Cig., Vrt., Valj. (Rad).
8. vȃbič, m. 1) der Einlader, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Lockvogel, Mur.
9. vabíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.
10. vabíłən, -łna, adj. 1) Lock-, lockend, nk.; — 2) Einladungs-, nk.
11. vabílọ, n. 1) das Lockmittel, die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., C.; — 2) die Lockung, Cig., Jan.; — 3) die Einladung, Cig., Jan., C., nk.
12. vabı̑təv, -tve, f. die Einladung, nk.
13. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
14. vabı̑vəc, -vca, m. 1) der Locker, Cig.; — 2) der Lockvogel, Cig.; — 3) der Einlader, Cig., Jan.
15. vȃbka, f. 1) die Einladerin, Mur.; — 2) der Lockvogel, Mur.
16. vabljáč, m. = vabič, C.
17. vábljati, -am, vb. impf. = vabiti, ogr.- C.
18. vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
19. vábljenje, n. 1) das Locken; — 2) das Einladen.
20. vabljíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.
21. vabljìv, -íva, adj. anlockend, einladend, anziehend, Cig., Jan., nk.
22. vabljívost, f. der Reiz, die Anziehung, Jan. (H.).
23. vȃbnica, f. 1) der Lockvogel, Mur., Cig., Gor.; — die Lockerin: ti si bila dozdaj vabnica mojega največjega sovražnika, Jap. (Prid.); — 2) die Einladerin, Mur., Cig.
24. vȃbnik, m. 1) der Lockvogel, Dict., Mur., Cig., Levst. (Nauk); — 2) der Einlader, Mur., Cig.
25. vabovčı̑n, m. der Hochzeitseinlader, Mariborska ok.- C.
26. vȃda, f. 1) die Übung, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); duhovne vade, Škrb.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., nk., Gor.; (váda) Dol.; vada je nataknjena na trnek, Hip. (Orb.).
27. vȃdba, f. die Übung, Cig., Jan., C.; sodnja ali odvetniška v., gerichtliche oder Advocaturpraxis, DZ.
28. vȃdbən, -əna, adj. Übungs-, nk.
29. vȃdbənik, m. der Praktikant, DZ.
30. vádən, -dna, adj. 1) gewohnt: jaz tega nisem vaden, temu delu nisem vaden, Lašče- Levst. (Rok.), Svet. (Rok.); vaden, zastonj piti, LjZv.; — 2) gewöhnlich, Jan., Kropa ( Gor.); — 3) = vadben, Cig.
31. vadilíšče, n. = vadišče, Cig., C., DZ.
32. vadílọ, n. die Übung, die Abrichtung, Jan., C.
33. vadíšče, n. der Übungsplatz, Cig., Jan., Zora.
34. 1. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) üben; v. koga česa, v čem; — v. se, sich üben; vajen, gewohnt; nisem tega vajen, daran bin ich nicht gewöhnt; — 2) locken, ködern, V.-Cig.; — einladen, C.
35. 2. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) anzeigen, verklagen, ogr.- C.; — 2) öffentlich sagen, bekennen: cerkva vadi, C.
36. 3. váditi, vȃdim, vb. impf. herausnehmen, Prip.- Mik.; v. na svetlo, ans Licht ziehen, Zora.
37. 4. vadíti, -ím, vb. impf., Cig., Jan., pogl. 2. voditi.
38. váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.- Mik., ogr.- C.
39. vȃdla, f. der Ofenwisch, M., Z.; = omelo, metla pri krušni peči, Tolm.- Erj. (Torb.), Idrija; — prim. kor.-nem. wad'l = der Wedel.
40. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
41. vadljáč, m. der Wetter, Cig.
42. vȃdljati, -am, vb. impf. ( pf.) 1) wetten, Mur., Cig., Jan., Št., Tolm.; tudi: v. se, BlKr.; ne morem se vadljati, da bi v vsakem slučaju pravo zadel, Erj. (Izb. sp.); — 2) v. se, wetteifern, Cig., Rib.- M.; v. se s kom, Cv.; — vadljáti, -ȃm, Valj. (Rad).
43. vȃdljavəc, -vca, m. der Wetter, Cig., M.
44. vȃdljavka, f. die Wetterin, Cig.
45. vàdlje, adv. 1) = vštric, daneben: vadlje greva, C.; — 2) vadlje do Ljubljane, bis nach Laibach, Rib.- Mik.; — 3) sogleich, sofort, Cig., Jan., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. podlje, nach der Länge, Mik. (Et.).
46. vàdljer, adv. = vadlje, sogleich, Mik.
47. vȃdlọ, n. ein wischartiges Zeichen der Feldhüter an Bäumen, Št.- Cig., C.; — prim. vadla.
48. vadlováti, -ȗjem, vb. impf. bekennen, ogr.- M., C.; vadluj svoje grehe! ogr.- Let.; — iz madž., C.
49. vȃdnica, f. 1) die Übungsschule, nk.; — das Übungsbuch, nk.; — 2) vadníca = vabnica, der Lockvogel: v. na precepu, Dalm.
50. vȃdniški, adj. zur Übungsschule gehörig, nk.
51. vadopír, -rja, m. = netopir, C.
52. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
53. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
54. vagȃłnica, f. die Wägeanstalt, Cig., DZ.
55. vagàn, -ána, m. der Metzen, tudi vágan, -ána, Št.
56. vaganíca, f. ein meist einen halben Metzen fassender Scheffel, Cig., jvzhŠt.; (= ein Metzen, BlKr.).
57. vȃganje, n. 1) das Wägen; — 2) na vaganju biti = na vagalici biti, Cig.
58. vȃgar, -rja, m. 1) der Wagemacher, Cig.; — 2) der Wäger, Cig.
59. vagarína, f. das Wagegeld, DZ.
60. vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.- Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.
61. vȃgavəc, -vca, m. der Wäger.
62. vȃgavščina, f. das Wagegeld, V.-Cig.
63. vagljı̑vəc, -vca, m. der Wagehals, C.
64. vagōn, m. železnični voz, der Waggon.
65. vagováti, -ȗjem, vb. impf. wägen; gospod vaguje srca, Škrinj.- Valj. (Rad).
66. vagovína, f. das Wagegeld, C.
67. vagútast, adj. wackelig, C.
68. vagútati, -am, vb. impf. schwanken, wackeln, Jan., C.; zemlja se trese in vaguta, Glas.
69. vagútav, adj. wackelig, wankend, C.
70. vagútəlj, -tlja, m. der Wankende: pijani v., C.
71. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
72. vȃhte, f. pl. = vahti, Kras- Štrek. (LjZv.).
73. vȃhti, m. pl. Allerheiligen: o vahtih, Cig., Polj., Notr.; — (menda tiči v besedi stvn. wîh = svet, prim. kor.-nem. weich = geweiht; pogl. Let. 1883, 323., LjZv. 1889, 231.).
74. vȃhtič, m. vahtiči = hlebčki, ki se "o vahtih" med uboge dele, Cig., Notr., Štrek. (LjZv.).
75. vȃhtnica, f. neka hruška (menda, ker je zrela stoprav o "vahtih"), Tolm.- Erj. (Torb.).
76. vája, f. die Übung; v. v govorjenju, die Redeübung; vojaška v., die Waffenübung, nk.
77. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
78. vájat, f. = vajet, Kor.- Erj. (Torb.); gen. vajáti, ogr.- Valj. (Rad); — das Zugseil am Schiffe, ogr.- C.; der Strick übhpt., C.
79. 1. vájati, -am, vb. impf. = 1. vaditi, ogr.- M., C.
80. 2. vȃjati, -am, vb. impf. = voditi, lenken: konja v., vzhŠt.- C.
81. vȃjd, m. der Vogt, Mur.- Cig., Jan.; — prim. vojd, vojvoda (?).
82. vȃjda, m. = vajd, der Führer, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
83. vajdnína, f. die Vogtsteuer, Cig.
84. vȃjdski, adj. Vogt-, Cig.
85. vȃjdstvọ, n. die Vogtei, Cig., Let.
86. váje, f. pl. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel, Z., Celjska ok.- C., Bolc- Erj. (Torb.).
87. vȃjək, -jka, m. die Schneedohle (pyrrhocorax alpinus), Jan. (H.), (vajk) Frey. (F.).
88. vȃjenəc, -nca, m. der Praktikant, der Eleve, Cig., DZ.
89. vȃjenost, f. die Geübtheit.
90. vájet, m. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel des Pferdes, pl. vajeti, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Dol.
91. vájet, f. = vajet m., Valj. (Rad), vzhŠt.- C.
92. vájetən, -tna, adj. Zügel-: vajetni konj, Glas., LjZv.
93. vȃjin, pron. euer beider, euch beiden gehörig; — prim. vajun.
94. vajkar, -rja, m. das Merkgarn, Z., vzhŠt.
95. vájkušna, f. das Kissen, Dalm.; — pogl. vanjkuš.
96. vájkušnica, f. = vajkušna, Jan., Valj. (Rad), Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.).
97. vájšnica, f. = vajkušna, vajkušnica.
98. vȃjun, pron. = vajin, Cv.
99. vakānce, f. pl. = počitnice.
100. vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.- C.; — 3) sich erbrechen, C.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani