Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (9.801-9.900)

  1. ježevnják, m. der Igelstein, der Echinit, Cig.
  2. jočljìv, -íva, adj. weinerlich, Cig.
  3. jōdov, adj. Jod-, Cig.; jodova prekislina, die Ueberjodsäure, Cig. (T.).
  4. jōdovəc, -vca, m. das Jodür, Cig. (T.).
  5. jǫ́kav, adj. weinerlich, Cig., Jan., C.
  6. jǫ́kavəc, -vca, m. der Weiner, Valj. (Rad).
  7. jǫ́kavən, -vna, adj. = jokav, C.
  8. jǫ́kavka, f. das Klageweib: skličite jokavke, naj pridejo, Škrinj.
  9. jokljìv, -íva, adj. weinerlich, Cig., Nov., Let.
  10. jokljı̑vəc, -vca, m. der gerne weint, der Weiner, Mur., Cig.
  11. jokljı̑vka, f. die gerne weint, Mur.
  12. jȗckavəc, -vca, m. der Jauchzer.
  13. júdovski, adj. jüdisch.
  14. júdovstvọ, n. das Judenthum.
  15. júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
  16. juftovína, f. das Juchtenleder, die Juchtenware, Cig., Jan.
  17. júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.
  18. júgovica, f. 1) eine durch Reibung entstandene Entzündung zwischen den Beinen oder unter den Armen, Z.; tudi pl. jugovice, Ist. ( Nov.)- C.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  19. jugovína, f. das Thauwetter, Cig., C.
  20. júgovka, f. neka hruška, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  21. jugovzhòd, -hǫ́da, m. der Südost, Cig. (T.), nk.
  22. jugovzhǫ́dən, -dna, adj. südöstlich, nk.
  23. jugovztòk, -tǫ́ka, m., Cig. (T.); pogl. jugovzhod.
  24. juhtovína, f. = juftovina, Vrt.
  25. junačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in kleinen Haufen fechten, scharmützeln (scharmuzieren): šarmucirajo ali junačujejo, Hip. (Orb.); — 2) junáčevati = fantovati, vasovati, Gor.
  26. junakovȃnje, n. das Heldenleben, Cig. (T.).
  27. junakováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Held hervorthun, ein Heldenleben führen, Bes.
  28. junákovica, f. lepo vzrastla in zajetna deklina, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  29. junȃštvọ, n. 1) das Jünglingsalter, ogr.- C.; — die Junggesellschaft, C.; — 2) das Heldenthum, der Heldenmuth, die Tapferkeit; — die Bravour, Cig. (T.); — die Heldenthat, Dalm.- Valj. (Rad); — gremo na j., wir ziehen in den Kampf, C.
  30. junčevína, f. das Faselgeld, die Sprungtaxe, Cig., DZkr.
  31. jūnijev, adj. Juni-: j. mlaj, Cig.
  32. júrijevica, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria maialis), Tuš. (R.); — das Knabenkraut (orchis), BlKr.
  33. júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.- Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
  34. jurijevščák, m. der Monat April, C.
  35. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
  36. júrijevščnica, f. = jurijevka (caltha p.), C.; — neka zgodnja goba, C.
  37. jutovína, f. die Juteware, DZ.
  38. jȗtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Cig.
  39. jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.
  40. jutrováti se, -ȗje se, vb. impf. morgen, C.
  41. jútrovčan, m. = jutrovec, C.
  42. jútrovəc, -vca, m. der Morgenländer, Cig., Jan., Cig. (T.).
  43. jutrovína, f. = jutrova dežela, jutrovo, C.
  44. jútrovnik, m. = jutrnjik 2), der Morgenpunkt, Cig.
  45. jútrovski, adj. morgenländisch; jutrovsko, das Morgenland, Cig.
  46. juvelīr, -rja, m. dragotinar, der Juwelier, Cig.
  47. jȗvkati, -am, vb. impf. jauchzen, ogr.- C.
  48. južnovzhǫ́dən, -dna, adj., Jan., pogl. jugovzhoden.
  49. kacàv, -áva, adj. schmiererisch, kritzelig, Cig.
  50. kačljìv, -íva, adj. kdor se rad kači, reizbar, ärgerlich, Z.
  51. kadı̑vəc, -vca, m. 1) der Räucherer, Cig.; — der Weihrauchstreuer, Valj. (Rad); — 2) der Tabakraucher.
  52. kadı̑vọ, n. das Räucherwerk, Jan. (H.).
  53. káfrovəc, -vca, m. der Kampfergeist, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.), Strp.
  54. kakāov, adj. Cacao-, kakaovo zrno, maslo, Cig.
  55. kakāovəc, -vca, m. kakaovci, Cacaopflanzen (Büttneriaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); pravi k., echter Cacao-Baum (theobroma cacao), Tuš. (R.).
  56. kakaovína, f. die Cacaomasse, Jan.
  57. kakāovnik, m. = kakaovec, Jan.
  58. kakaovnják, m. = kakaovnik, Cig.
  59. kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).
  60. kakǫ́vər, pron. rel. indecl. wie beschaffen, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm.; s kakover mero vi merite, s to se bo vam zopet merilo, Dalm.; sv. pismo, v kakover jeziku bodi, die hl. Schrift, in welcher Sprache immer, Dalm.; kakover so matere, take so hčere, Levst. (Sl. Spr.); kadar kdo kakover koli živino da, wann jemand ein irgendwie beschaffenes Vieh gibt, Levst. (Sl. Spr.).
  61. kakǫ́vost, f. die Qualität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  62. kakovrę̑d, adv. um welche Zeit? Mariborska ok.- C.
  63. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
  64. kakǫ̑vstvən, adj. qualitativ, Cig. (T.).
  65. kakǫ̑vstvọ, n. die Qualität, Cig. (T.); — stsl.
  66. kákovšən, -šna, adj. = kakšen, Levst. (Nauk), Vrt.
  67. kaktovnica, f. = kaktica, Cig. (T.).
  68. kakúkavica, f. das gemeine Knabenkraut (orchis morio), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  69. kȃlavəc, -vca, m. 1) ein Werkzeug zum Spalten, Mur.; — der Klieber, Jan.; — 2) kalavci, die Spate ( min.), C., Cig. (T.).
  70. kalínovəc, -vca, m. der Wasserholunderbaum, C.
  71. kalínovina, f. das Holz oder Gesträuch vom Wasserholunder, Cig.
  72. kalínovje, n. = kalinje, Z.
  73. kalı̑təv, -tve, f. die Härtung (des Eisens), Jan.
  74. kalìv, -íva, adj. keimfähig, Cig., Jan., Cig. (T.), UčT.
  75. 1. kalı̑vəc, -vca, m. der Trüber, Cig.
  76. 2. kalı̑vəc, -vca, m. der Härter (des Eisens), Cig.
  77. kalívost, f. die Keimfähigkeit, Cig., Nov., SlN.
  78. kalovína, f. der Schlamm, tiefer Koth, Cig., Jan., C.
  79. 1. kalovı̑t, adj. morastig, Cig., Jan.; — hs.
  80. 2. kalovı̑t, adj. keimvoll, Cig.
  81. kálovnica, f., Koborid, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.); pogl. kalanica 1).
  82. kálovnik, m., Šol.; pogl. kalanica 1).
  83. kalȗparstvọ, n. die Formkunst, die Modellierkunst, Cig. (T.), C.
  84. kalvīlar, -rja, m. der Calville-Apfel, Jan., Nov.
  85. kalvīnəc, -nca, m. der Anhänger der calvinischen Lehre, der Calvinist, Cig., Jan.
  86. kalvinīzəm, -zma, m. der Calvinismus, Jan.
  87. kalvīnka, f. die Calvinistin, Cig.
  88. kalvīnski, adj. calvinisch, Cig., Jan.
  89. kalvīnstvọ, n. der Calvinismus, Cig., Jan.
  90. kamenȃrstvọ, n. die Steinmetzkunst, Cig.
  91. kamenȃvəc, -vca, m. der Steiniger, Jan.
  92. kamenjȃvəc, -vca, m. der Steiniger, Cig., C.
  93. kamenjȃvka, f. die Steinigerin, Cig.
  94. kamenoròv, -rǫ́va, m. = kamenolom, Nov.
  95. kamenoslǫ̑vje, n. die Lithologie, Jan.
  96. kamenotískovən, -vna, adj. lithographisch, Jan. (H.).
  97. kámenov, adj. = kamenen, kamenit, Trub.- Mik.
  98. kamenovàlj, -válja, m. der Steinwälzer (strepsilas), Erj. (Z.).
  99. kamenovȃnje, n. die Steinigung, Mur., Cig., Jan.
  100. kamenováti, -ȗjem, vb. impf. steinigen, Guts., Mur., V.-Cig., Jan.

   9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA