Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (97.887-97.986)

  1. žubórən, -rna, adj. rauschend, rieselnd: ž. potok, Vrt.
  2. žuboríti, -ím, vb. impf. murmeln, rieseln, säuseln, lispeln, Cig., Jan., Z., Levst. (M.); (ževoriti, Štrek.).
  3. žúčati, -ím, vb. impf. summen, C.
  4. 1. žúga, f. 1) die Drohung, C.; — 2) der Muck, ni slišal niti čmrhe niti žuge, Let.
  5. 2. žȗga, f. tako zovejo gosi, C., Št.- Valj. (Rad).
  6. žugáłən, -łna, adj. drohend, Droh-, Cig., Jan.; žugȃłnọ pismo, der Drohbrief, nk.
  7. žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.
  8. žȗgica, f. dem. žuga; tako zovejo mlade gosi in race, C., BlKr., vzhŠt.
  9. žȗgljaj, m. der Muck, Jan.
  10. 1. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; ne žugni mi! Lašče- Erj. (Torb.); besedice ni žugnil, Zv.
  11. 2. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. zusammenfallen, zusammensinken, C.; bolnik žugne, der Kranke fällt vor Schwäche zusammen, C.
  12. žȗh, m. der Wucher, die Wucherzinsen, Guts., Trub.; na ž. dati denarje, Trub.; — prim. srvn. gesuoch = Zinsen, Mik.
  13. žúhati, -am, vb. impf. wuchern, ogr.- Mik. (Et.).
  14. žúhəlj, -hlja, m. ein durch Kauen zugerundeter Knollen, C.
  15. žuhkǫ̑ča, f., nam. žolhkoča, Habd.- Mik., C., Valj. (Rad).
  16. žuhljáti, -ȃm, vb. impf. wiederkäuen, C.
  17. žȗka, f. = žukva, Mik., Medv. (Rok.).
  18. žukȃłka, f. = nihalka, kajk.- Valj. (Rad).
  19. žuknò, n. = žvokno, Valj. (Rad).
  20. žúla, f. die Kinderdutte, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. žuliti = cucati.
  21. žȗləc, -lca, m. 1) der Geizhals, Cig., M., C.; — 2) der Todtengräber, Guts., V.-Cig., Jan.; — der Leichenträger, V.-Cig.
  22. žȗlej, m. der Langsame, der Zauderer, Guts., Z.
  23. žúlica, f. = postružnica, postružnik 1), Rogatec- C.
  24. žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — ( pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — trinken ( zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
  25. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
  26. žúljast, adj. schwielicht, Cig.; — voll Schwielen, Z.; žuljasta roka, C.
  27. žúljati, -am, vb. impf. 1) = žuliti 1): žuljati in treti kožo s kredo, Vrt.; — 2) langsam etwas thun, C.
  28. žúljəc, -ljca, m. dem. žulj, Valj. (Rad).
  29. žúljək, -ljka, m. dem. žulj, Valj. (Rad).
  30. žúljenje, n. das Reiben und Drücken; — ( fig.) die Erpressungen, ZgD.
  31. žȗljnat, adj. schwielig, Mur., Cig., Jan.
  32. žȗlka, f. = žulica, Rogatec- C.; = ein Batzen (Laibchen) Brot, (žuljka) Jan., Z.; — die Semmel, Št.- Cig.
  33. žumāra, f. die Zwergpalme (chamaerops humilis), Z.; narediti kaj iz lesa palme žumare, Vrt.; — prim. it. giumarra, die Stechpalme.
  34. 1. žúpa, f. 1) der Gemeindecongress, Bohinj ( Gor.)- Mik.; v župo iti, Bohinj- Svet. (Rok.); — 2) der Gau, Jan., Cig. (T.); der Bezirk, C.; — die Pfarre, Jan., nk.; ( hs.).
  35. 2. žúpa, f. die Suppe; — die Mostsuppe, Dict., Dol., jvzhŠt.; — iz nem.
  36. 1. župàn, -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.- Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); ( nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; ( hs.).
  37. 2. župàn, -ána, m. = županec, der Schuhfleck, Cig., Jan., C., Bes.- C.
  38. župȃnati, -am, vb. impf. tudi: ž. se, das Mühlenspiel spielen, (žəp-, šp-) Lašče- Levst. (Rok.).
  39. župánčiti, -ȃnčim, vb. impf. mit ledernen Flecken besetzen, M.
  40. županè, -ę́ta, m. der Sohn des župan, Mik.
  41. župȃnəc, -nca, m. 1) ein lederner Fleck am Oberleder des Schuhes, Dict., Cig., Jan., M., C., Lašče- Erj. (Torb.), Vrt.; ž. ali zaplato prišiti, Jurč.; županec pri župancu, jvzhŠt.; — das Flickwort, V.-Cig.; — 2) županci, eine Art Birnen, C.; — prim. hs. župa, eine Art Kleid, srlat. jupa, Mik. (Et.).
  42. župánič, m. = kraljič, der Zaunkönig, C.
  43. županı̑ja, f. die Gespanschaft, das Comitat, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  44. županı̑jski, adj. Comitats-, Cig., Jan., nk.
  45. župániti, -ȃnim, vb. impf. = župan biti, C., Z., nk.
  46. župánja, f. die Frau des župan, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Štrek.; mati županja, Erj. (Izb. sp.), Jurč.; (tudi v narodnih pesnih in ribniških smešnicah).
  47. župȃnji, adj. = županov: županja hči, Npes. ( Gor.)- Kres; — = županski: županje dolžnosti, Levst. (Nauk).
  48. župȃnski, adj. Bürgermeister-: županska opravila, -ske dolžnosti.
  49. 1. žúpən, -pna, adj. 1) Gau-: žȗpna ustava, die Gauverfassung, Cig. (T.); — 2) Pfarr-, Jan., nk.; župna hiša, Str.; župni urad, nk.; ( hs.).
  50. župljàn, -ána, m. das Pfarrkind, Jan., C., Vrt., nk.
  51. župljȃnski, adj. Pfarrkinder-: župljanska ubožnica, das Pfarrarmeninstitut, Levst. (Nauk).
  52. 1. žȗpnica, f. 1) župnice so grajske njive, katere so grajščaki dajali županom v užitek, a lastnina je bila grajska, Levst. (Rok.); das vom jeweiligen Bürgermeister benutzte Grundstück, Rib.- Levst. (M.), Tolm.; — 2) ein zum Pfarramt gehöriges Grundstück, Jan., Tolm.
  53. 2. žȗpnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  54. župnı̑ja, f. die Pfarre, Z., nk.
  55. župnı̑jski, adj. Pfarr-, nk.; ž. dom, Slom.
  56. 1. žȗpnik, m. 1) der Pfarrer, Jan., Prip.- Mik., nk.; — hs.; — 2) eine sonnig gelegene Wiese, Vest.
  57. 2. žȗpnik, m. das Weihnachtsbrot, der Weihnachtskuchen, Cig., Rib.- Mik.; ( mit allerlei Figuren aus Teig verziert, C.); — prim. kočevski: sipling, iz: sip = Sieb, tedaj: ein siebgroßes Brot; priprosti Kočevarji izrekajo tudi: schüpling ali žüplink, Navr. (Let. 1885. p. 167).
  58. župnína, f. das Pfarrbeneficium, Jan. (H.).
  59. župníšče, n. der Pfarrhof, nk.
  60. žȗpnjak, m. = 2. župnik, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  61. žȗpski, adj. = župen, Pfarr-: župska šola, Navr. (Kop. sp.).
  62. žȗr, m. die Molke, Kras- Erj. (Torb.); — prim. stvn. sur, sauer, Mik.; švic. sauer (suur) = säuerliche Nachmolke, Levst. (Rok.).
  63. žúra, f. = žur, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; skuto denejo v prtiček, da se sprime in čista žura odteče, Vrtov. (Km. k.).
  64. žȗrba, f. die Eile, kajk.- Valj. (Rad); — der Fleiß, C.
  65. žȗrč, m. = džurdž, ein hölzernes Weingefäß, Št.- Cig., C.
  66. žúrən, -rna, adj. fleißig, schnell, C., Z.
  67. žurę́nčək, -čka, m. = leščnik, ki rad gre iz skledice, Ip.- Erj. (Torb.).
  68. žurína, f. die Hülse der Hülsenfrüchte, C., Z., Ip.- Erj. (Torb.).
  69. 1. žúriti, -im, vb. impf. nöthigen, antreiben: ž. koga, C.; ž. se, sich befleißigen, sich beeilen, Cig., Jan., C., ogr.- C.
  70. 2. žúriti, žȗrim, vb. impf. aushülsen, schälen, entkörnen, Cig., Jan., Štrek.; grah, orehe, sirek ž., Goriška ok., Kanal- Erj. (Torb.), Kras; — prim. ružiti.
  71. žurjánəc, -nca, m. izluščen oreh, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. 2. žuriti.
  72. žurnāl, m. dnevnik, časnik, das Journal.
  73. žúšəlj, -šlja, m. etwas Zusammengeknetetes, Zusammengekautes: ein Klümpchen, C.; — ein Büschel ( z. B. Haare), C.; ein Büschel Heu, C., Z.; — prim. žuhelj.
  74. 1. žúža, f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.
  75. 2. žúža, f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
  76. žužȃnka, f. jedes schwarze, sehr kleine Insect, das Käferchen, Mur., Danj.- Mik.
  77. žúžati, -am, vb. impf. etwas langsam, säumig thun, Št.- Z., C.
  78. žȗžčək, -čka, m. dem. žužek; das Käferchen, Cig.
  79. žúže, -eta, n. ein schwarzer Käfer, M.
  80. žȗžək, -žka, m. 1) das Insect, Cig., Jan., Cig. (T.); der Käfer, V.-Cig.; bes. verschiedene Rüsselkäfer: der Erbsenkäfer (bruchus pisi), Kras- Erj. (Torb.); = molj v bobu, Dict., C.; v leči, Štrek.; črni ž., der schwarze Kornwurm (calandra granaria), Erj. (Ž.); črn si kakor ž., Kras- Erj. (Torb.); — die Küchenschabe, Tolm.; — 2) der Kienruß, Mur., V.-Cig., C., Dol.
  81. žúžeł, -ę̑li, f. 1) = žužek, das Insect, Bes.; — 2) der Kienruß, Guts., Jan., Cig. (T.), DZ.; črn kakor ž., Guts., Jan.
  82. žužę̑la, f. das Insect, der Käfer, C.
  83. žužę̑lica, f. = žuželka, Jan.
  84. 1. žúžəlj, -žlja, m. ein langsamer Mensch, C.
  85. 2. žúžəlj, -žlja, m. = žušelj, C., Z.
  86. žužę̑łka, f. jedes kleine, schwarze Insect, das Käferchen, Mur.; — der Käfer, Cig., ogr.- C.; tudi: žúžełka; črn kakor ž. ("žužovka"), Npes.-Vraz; — das Insect ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
  87. žužę̑łnik, m. die Feuerkröte, Dol.- Cig.
  88. žúžica, f. das Goldkäferchen, Mik.
  89. žȗžka, f. ime črni ovci, Kanin, Podmelci- Erj. (Torb.).
  90. žȗžkast, adj. kohlschwarz: žužkasta noč, C.
  91. žužkojẹ̀d, -jẹ́da, m. žužkojedi, Insectenfresser (insectivora), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  92. 1. žȗžlja, f. 1) der Mauschler, Z.; človek, ki veliko tja v en dan govori in klobuštra, BlKr.; — 2) die Waldlerche (alauda silvestris), C.
  93. 2. žȗžlja, f. = mala lopatica za žerjavico, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. žežel.
  94. žužljáti, -ȃm, vb. impf. säuseln, Jan.; (žež-), V.-Cig.; langweilig stammeln, (žež-) BlKr.; — säumig etwas thun, zaudern, Mur., Cig., Jan.
  95. žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
  96. žužnjáč, m. = pri delu zelo počasen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  97. žužnjálọ, n. = žužnjač, Lašče- Erj. (Torb.).
  98. žȗžnjast, adj. = žužnjav, Dol.
  99. žužnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) murmeln: potoček žužnja, Z.; schwätzen, Z., Vod. (Izb. sp.), Tolm.; undeutlich plappern, stammeln, Svet. (Rok.); durch die Nase reden, C., Z.; — 2) langsam etwas thun, saumselig arbeiten, C., Svet. (Rok.).
  100. žužúr, -rja, m. der Speckkäfer (dermestes sp.), Novake nad Cerknim- Erj. (Torb.).

   96.987 97.087 97.187 97.287 97.387 97.487 97.587 97.687 97.787 97.887


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA