v (97.787-97.886)

97787. žȏłtka, f. Name eines gelben oder fuchsrothen Thierweibchens, Mur.
97788. žȏłtkast, adj. gelblich, Mur., Cig., Jan., na vzhodu.
97789. žȏłtko, m. Name eines Pferdes: der Goldfuchs, Cig., M.
97790. žołtnják, m. die Gelbwurz (curcuma longa), Cig., Tuš. (B.).
97791. žòłtnọ, n. das Flugloch des Bienenstockes, Lašče- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — prim. žekno, žvokno.
97792. žołtǫ́ga, f. ein braungelbes Schwein, Fr.- C.
97793. žołtokljùn, -kljúna, adj. gelbschnäbelig, Jan.
97794. žołtolàs, -lása, adj. gelbhaarig, Jan.
97795. žołtolìst, -lísta, adj. gelbblätterig, Cig., Jan.
97796. žołtomedárnica, f. die Gelbgießerei, Cig.
97797. žołtoòk, -ǫ́ka, adj. gelbäugig, Cig.
97798. žołtoplàz, -pláza, m. die Panzerschleiche (pseudopus), Cig. (T.), Erj. (Z.).
97799. žołtọ̑st, f. die Gelbe, Cig., Let.
97800. žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. ( DZ.); — prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).
97801. žǫ̑ntast, adj. saftig, C.
97802. žǫ̑r, m. die Molken, Štrek.; — prim. žur.
97803. žǫ̑rga, f. der Auswurf, C., Z.; — das Getreidehintericht, C., zapŠt.
97804. žǫ̑rgast, adj. kernlos, leicht: žorgasta rž, C.
97805. žǫ̑rgnat, adj. = žorgast, C.
97806. žǫ̑rje, n. coll. das Ackerunkraut, Šaleška dol.- C.; — prim. žorga.
97807. žȓd, -ı̑, f. 1) der Wiesbaum; dolg kakor ž.; — 2) der Seitentram, der äußerste Tram am Zugwagen der Sägemühle, welcher den Sägestock an den Wagen festhält, V.-Cig., Notr.
97808. žrdána, f. der Kaiserling, V.-Cig.
97809. žŕdati, -am, vb. impf. mit dem Wiesbaum befestigen, Cig., Mik.
97810. žrdíca, f. die Leimstange, Guts.; — die Stange zum Ausspannen der Vogelnetze, M.
97811. žŕditi, -im, vb. impf. = žrdati, Cig.
97812. žȓdka, f. dem. žrd; ptičja ž., die Vogelstange, Cig.
97813. žrdníca, f. die Holzleiste am Ofen, C.
97814. žrẹ̑b, m. das Los, Cig. (T.), C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
97815. žrẹ́banje, n. die Ziehung, nk.; — prim. žrebati.
97816. žrẹ̑bar, -rja, m. = žrebčar, Svet. (Rok.).
97817. žrẹbárnica, f. = žrebčarnica, DZ.
97818. žrẹ́bati, -am, vb. impf. losen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
97819. žrẹ̑bčar, -rja, m. der Beschälknecht, Cig.; žrebčarji, die Beschälmannschaft, Z.
97820. žrẹbčarı̑ja, f. die Beschälanstalt, Jan., Kr.
97821. žrẹbčáriti, -ȃrim, vb. impf. Beschälknecht sein, Cig.
97822. žrẹbčárna, f. = žrebčarnica, DZkr.
97823. žrẹbčárnica, f. die Pferdezuchtanstalt, das Hengstendepot, DZ.
97824. žrẹbčè, -ę́ta, n. das Füllen, Mur., C.
97825. žrẹ́bčəc, -čəca, m. = žrebček, Valj. (Rad).
97826. žrẹ́bčək, -čka, m. dem. žrebec; das Hengstfüllen, Cig., C.
97827. žrẹbè, -ę́ta, n. das Füllen; (žrebę̑, Cv.).
97828. žrẹbečnják, m. die Gebärmutter einer Stute, Hal.- C.
97829. žrẹbə̀lj, -bljà, m. der metallene Nagel; ( nav. žẹbə̀lj); žrẹ́bəlj, Mur.; — iz stvn. grebil, Mik.
97830. žrẹbəljčìč, -íča, m. dem. žrebelj; 1) das Nägelchen; — 2) die Nelke, C.; pl. žrebeljčiči, Gewürznelken, C.
97831. žrẹ̑bəljnik, m. der Nagelbohrer, Cig., Jan., C.
97832. žrẹ̑bəljnjak, m. = žrebeljnik, Cig., C., Valj. (Rad).
97833. žrẹ́bəljski, adj. Nagel-, Jan.; žrebeljske konice, die Nagelspitzen, Levst. (Podk.).
97834. žrẹ́bəljščak, m. = žrebeljnik, C.
97835. (žrẹ́bən), žrẹ́bna, adj. trächtig (o kobili), Cig., Jan.; — nam. stsl. sъžrêbna, Mik.
97836. žrẹbę́tən, -tna, adj. 1) zum Füllen gehörig, M.; — 2) žrebetna kobila, die Füllenstute, Cig.; ( nam. stsl. sъžrêbętьnъ, Mik.).
97837. žrẹbetẹ́ti, -ím, vb. impf. Füllen werfen, Gor.- M., C., Mik., Z.
97838. žrẹbetnják, m. der Füllenstall, Cig.
97839. 2. žrẹbíca, f. 1) der Schuhnagel, ("žbica") Valj. (Rad); — 2) die Nelke, DZ.; (žeb-), Jan.; žrebice, Gewürznelken, (žebice) Lašče- Erj. (Torb.).
97840. žrẹbı̑čar, -rja, m. der Schuhnagelschmied, ("žbičar") Kr.- Valj. (Rad).
97841. žrẹbíčast, adj. nelkenartig, (žeb-) Cig.; nelkenbraun, (žeb-) Cig. (T.).
97842. žrẹbı̑čək, -čka, m. das Hengstfüllen, Valj. (Rad).
97843. žrẹbíčən, -čna, adj. Nelken-: žrẹbı̑čna kislina, žrebično olje, (žeb-) Cig. (T.); žrebične glavice, Gewürznelken, DZ.
97844. žrẹbı̑čka, f. dem. žrebica; das Stutenfüllen, Mur.
97845. žrẹbı̑čnica, f. die Nelkenblume, (žeb-) Jan.
97846. žrẹbı̑čnik, m. die Nelke (caryophyllus), (žeb-) Tuš. (B.).
97847. žrẹbı̑nčast, adj. nelkenbraun, (žeb-) Cig.
97848. žrẹbı̑nəc, -nca, m. die Gewürznelke, (žeb-) Notr.- Cig., Jan., DZ.
97849. žrẹbíšče, n. der Fohlenhof, Cig., DZ.
97850. žrẹbíti, -ím, vb. impf. Füllen werfen, Jarn., Jan., M.; = ž. se, Cig., C.
97851. žrẹbljár, -rja, m. der Nagelschmied; — der Nagelkrämer; ( nav. žebljar).
97852. žrẹbljaríca, f. die Nagelkrämerin; ( nav. žeb-).
97853. žrẹbljarı̑ja, f. = žrebljarstvo.
97854. žrẹbljáriti, -ȃrim, vb. impf. = z žrebljarstvom se pečati, žrebljar biti; ( nav. žeb-).
97855. žrẹbljárnica, f. die Nagelschmiede, der Nagelhammer; ( nav. žeb-).
97856. žrẹbljárski, adj. die Nagelschmiede betreffend; žrebljarska babica, das Nageleisen, Cig.; — ( nav. žeb-).
97857. žrẹbljáti, -ȃm, vb. impf. mit Nägeln befestigen, nageln, Mur., Jan., (žeb-), V.-Cig.
97858. žrẹbljə̀c, -bljəcà, -bəljcà, m. dem. žrebelj; 1) das Nägelchen, Valj. (Rad); — 2) žrebeljci, der Reiherschnabel (erodium cicutarium), Josch.
97859. žrẹbljíca, f. ein eiserner Schuhnagel, Jarn.
97860. 1. žrẹ̑bnik, m. = žrebeljnik, (žeb-) Cig., Polj.
97861. 2. žrẹ̑bnik, m. der Lostopf, Cig.
97862. žrẹ́last, adj. rachenförmig, Cig.
97863. žrẹ̑łnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Zv.
97864. žrẹ́lọ, n. 1) der Rachen, Mur., Cig., Jan., C., Erj. (Som.), nk.; — 2) der Kanonenmund, Cig.; — (pečno) ž., das Ofenloch, das Feuerloch, Habd.- Mik., Cig., C., Rib.- M.; — das Flugloch am Bienenstock, Jarn., Cig., Jan., M., C., Gol.; — das Loch im Mühlsteine, in welches das Getreide geschüttet wird, Rib.- Mik., jvzhŠt.; — der Schlund, der Abgrund, Cig. (T.); skalno ž., der Felsenschlund, Cig.; — der Krater, Cig., Jan., Jes., nk.; — der Wasserstrudel, Rib.- Mik.; — ( fig.) peklensko ž., der Höllenrachen, Cig.
97865. žrẹ́ti, žrèm, vb. impf. fressen; gierig essen; zaničljivo nam. jesti: celo noč so žrli in pijačili.
97866. žrẹ́tje, n. = žrenje, žrtje, Cig., Jan., M.
97867. žr̀g, žŕga, m. der Sarg, C., Mik.; — pogl. žerf.
97868. žr̀h, žŕha, m. der Sarkophag, die Grust, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — pogl. žerh.
97869. žrlı̑n, m. = koš, der Rückenkorb, Bes.
97870. žŕlọ, n. 1) = žrelo, der Schlund, C.; — 2) das Flugloch des Bienenstockes, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
97871. žȓmlja, f. die Handmühle, Dict., C., Mik., Valj. (Rad); večino zrnja v Istri z žrmlje zmeljo, SlN.; — tudi pl. žrmlje, Z., vzhŠt.; iz: žrnvlja, Mik.; stsl. žrъny.
97872. žrmljáče, f. pl. = žrmlja, C.
97873. žrmljáti, -ȃm, vb. impf. auf der Handmühle mahlen, C.
97874. žȓmljica, f. dem. žrmlja; 1) eine kleine Handmühle, vzhŠt.; — 2) der Augenstein der Krebse, vzhŠt.- C.
97875. žȓn, m. = žrnev, die Handmühle, Šol., Z., BlKr.- Let.
97876. žrnáti, -ȃm, vb. impf. auf der Handmühle mahlen, Cig., Jan., BlKr.
97877. žȓne, f. pl. die Handmühle, Cig.
97878. žȓnək, m. die Handmühle, Mur., Met.
97879. žrník, m. die Handmühle, Jan., Šol., Mik.
97880. žŕniti, -im, vb. impf. auf der Handmühle mahlen, Rib.- Mik.; žrnjena moka, SlN.- C.
97881. žŕtati, -am, vb. impf. täuschen, übervortheilen, Meg.- C., Mur., Cig.
97882. žŕtən, -tna, adj. gefräßig, Mur., Jan.
97883. žrtjè, n. das Fressen, Mur., Cig., Jan., Trub.- Mik., Valj. (Rad); ž. in pijančevanje, Slom.
97884. žȓtnik, m. der Prasser, C.
97885. žŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Mur., Cig., Jan.
97886. žubòr, -óra, m. das Gelispel, Z.; — ž. čvrstih listov v gozdu, Vrt.; — das Rieseln, C.; — hs.

   96.987 97.087 97.187 97.287 97.387 97.487 97.587 97.687 97.787 97.887  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani