Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (97.487-97.586)

  1. žı̑r, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.- C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.- C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
  2. žı̑r, -ı̑, f. = žir m., Jurč., Ig (Dol.).
  3. žirāfa, f. die Giraffe (camelopardalis), Erj. (Ž.).
  4. žirȃłnik, m. = požiralnik 2), ponikva, ein Ort, wo fließendes Wasser verschwindet, C.
  5. žirálọ, n. der Rachen, C.; das Fresswerkzeug, Jan., Cig. (T.).
  6. žirānt, m. prevodnik, der Girant (bei Wechseln), Jan.
  7. žiratār, -rja, m. prevodojemec, der Girat(ar), Jan. (H.).
  8. žírgəlj, -glja, (-gəljna), m. ein Maß für Kohlen, ein Kohlensack, Z.
  9. žiríka, f. = bukevca, die Buchecker, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
  10. žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.- C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.
  11. žı̑rnica, f. = žir, die Waldmast, Jan.
  12. žirnína, f. das Waldmastgeld, Cig., Jan.
  13. žīro, m. prevod menice, das Giro bei Wechseln, Jan., DZ.
  14. žı̑rski, adj. in der Waldmast befindlich: žirske svinje, Fr.- C.
  15. žı̑tar, -rja, m. der Getreidehändler, Cig., Jan., M., Nov.- C.
  16. žı̑tarica, f. 1) die Getreidehändlerin, Jan.; — 2) (ladja) ž., das Getreideschiff, Cig.
  17. žitarı̑ja, f. = žitarstvo, Jan.
  18. žitáriti, -ȃrim, vb. impf. den Getreidehandel betreiben, Cig., Jan.
  19. žı̑tarski, adj. die Getreidehändler betreffend, M.
  20. žítce, n. dem. žito, Valj. (Rad).
  21. žítčəce, n. dem. žitce, Habd.- Valj. (Rad).
  22. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
  23. žı̑telj, m. der Einwohner, C., nk.; — hs.
  24. žítən, -tna, adj. 1) Getreide-: žı̑tnọ polje, žitna cena; — 2) getreidereich, Cig., Jan.; žitno leto, das Kornjahr, Cig.
  25. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki ( Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
  26. žitíka, f. der Dinkel (triticum spelta), C.
  27. žítišče, n. das Getreidefeld nach der Ernte, Jan., Slom.
  28. žítje, n. = življenje, das Leben, nk.
  29. žı̑tnat, adj. = žiten 2), getreidereich: žitnato leto, das Kornjahr, V.-Cig.
  30. žı̑tnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.- C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), na Pivki- Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.- C.
  31. žı̑tničar, -rja, m. der Getreidebodenaufseher, der Kornmeister, Cig.
  32. žı̑tnik, m. 1) = žitnjak, 1), Z.; — 2) = rženjak, das Roggenbrot, Mur., C.
  33. žitníka, f. neko jabolko, Mur., C.
  34. žitnína, f. der Getreidezins, die Korngülte, Cig., Jan.
  35. žı̑tnjak, m. 1) der Kornkasten, Cig., Jan.; — 2) das Kornbrot, Mur.
  36. žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.- C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.- C.
  37. žitokrȃdəc, -dca, m. der Korndieb, Jan.
  38. žitokrȃdnik, m. = žitokradec, Cig.
  39. žitokȗpəc, -pca, m. = žitar, Nov.
  40. žitomę̑rəc, -rca, m. der Getreidemesser, Cig.
  41. žitorǫ́dən, -dna, adj. Getreide hervorbringend, getreidereich, Jan., nk.; žitorodna dežela, žitorodno leto, das Kornland, das Kornjahr, Jan.
  42. žížala, f. das Insect, Danj.- C.; — der Käfer, Mur.; — der schwarze Kornkäfer (curculio), Z.
  43. žı̑žəc, -žca, m. das Insect, Jan., Pot.- M., Mik.; der Käfer, Jan., Erj. (Torb.).
  44. žı̑žək, -žka, m. der Kornwurm, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — prim. žužek.
  45. žíženpanj, m. das Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Otlica- Erj. (Torb.).
  46. žížniti, žı̑žnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).
  47. žížulək, -lka, m. der Judendorn (zizyphus vulgaris), ( it. giuggiola, die Brustbeere), Čres- Erj. (Torb.); — hs.
  48. žížulje, n. der Judendorn, Z.
  49. žlábor, m. = žlambor, Cig., Jan., M., Drobt.- C., Laško ( Št.).
  50. žláborast, adj. = žlamborast, Cig., C.
  51. žlabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = žlabudrati, C., (žlobot-) C., M.; — 2) plätschern: voda žlaboče, (žleb-) C.
  52. žlȃbra, f. 1) das Plappermaul, Mur.; — 2) das Pressgesims bei der Weinpresse, vzhŠt.- C.
  53. žlabráč, m. der Schwätzer, Cig.
  54. žlabrȃnje, n. 1) das Plappern, das Schwätzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Plätschern im Wasser, ogr.- Valj. (Rad).
  55. žlȃbrast, adj. geschwätzig, Jan.
  56. žlabráti, -ȃm, vb. impf. 1) plätschern: po vodi ž., Nov.- C., Levst. (Rok.); — 2) plappern, plaudern; — prim. nem. schlabbern, schlabben, = plappern.
  57. žlabúdər, -dra, m. 1) der Plapperer, Levst. (Rok.); — 2) das Geschwätz, C.
  58. žlabudráč, m. der Plapperer, Levst. (Rok.).
  59. žlabudráti, -ȃm, vb. impf. 1) plaudern, schwätzen; — 2) plätschern: voda v potoku žlabudra, C.; — prim. žlabrati.
  60. žlabudrè, -ę́ta, m. = žlabudrač, Levst. (Rok.).
  61. žlabȗdrəc, -drca, m. der Schwätzer, SlGor.- C.
  62. žlabȗdriga, f. ein geschwätziger Mensch, SlGor.- C.
  63. žlabȗra, f. = žlabudra, Z.
  64. žláfrkati, -am, vb. impf. Ohrfeigen austheilen, Fr.- C.
  65. žláfrkniti, -nem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, C.
  66. žlȃfrnica, f. die Ohrfeige; — prim. bav. schlappen f., die Ohrfeige.
  67. žlȃge, f. pl. der Weberrechen, Fr.- C.; — prim. nem. die "Schlagen", C.
  68. žlàht, adj. indecl. 1) ves ž., vsi ž., allerlei: vse ž. nadloge pretrpeti, Trub.; hvali Boga za vso ž. dobroto, Trub.; vsi ž. ljudje, Trub.; vse ž. delo so opravljali, Dalm.; ( prim. srvn. aller slahte = jeder Art, C.); — 2) adelig, edel, Krelj- Mik.
  69. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
  70. žlahtȃnje, n. kemijsko ž., die Wahlverwandtschaft, Cig., Jan.; = izvoljeno ž., Vrtov. (Km. k.).
  71. žlahtáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) verwandt sein, Cig., Blc.-C.; mi se z vami nekaj žlahtamo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) eine chemische Verbindung eingehen, Vrtov. (Km. k.).
  72. žláhtən, -htna, adj. 1) adelig; žlahtnega rodu biti, von adeliger Herkunft sein; žlahtni gospod! žlahtna gospa! Edelgeborner Herr! Edelgeborne Frau! — 2) von ausgezeichneter Beschaffenheit, edel; žlahtna kapljica; žlahtno sadje; žlahtno kamenje, Edelsteine; — pogl. plemenit.
  73. žlahtíti, -ím, vb. impf. = žlahtniti: človeka le krepost in čednost žlahti, Ravn.- Valj. (Rad).
  74. žlȃhtnica, f. 1) die Anverwandte; — 2) die Adelige, Mur., Cig., Jan.; veliko žlahtnikov in žlahtnic, Jsvkr.; — 3) der Pfundapfel, C.
  75. žlȃhtnič, m. 1) = žlahtnik 2), Slom.- C., Preš.; — 2) der Edelknabe, Mur., Cig.
  76. žlȃhtnik, m. 1) der Anverwandte, Cig., Jan.; — 2) der Adelige, Mur., Cig., Jan., Rec. i. dr.; — 3) die Pimpinelle (Biebernell) (pimpinella), Cig., Medv. (Rok.).
  77. žlahtnína, f. coll. 1) edle Ware, Pretiosen, C.; — 2) neka trta: der Gutedel, Št.- Z.
  78. žlȃhtniški, adj. edelmännisch, Adels-, Cig., Jan.
  79. žlahtníti, -ím, vb. impf. veredeln, Cig., Jan.; drevo ž., C.
  80. žlahtnodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan.
  81. žlahtnomı̑səłn, adj. edelgesinnt, hochsinnig, Cig., Jan.
  82. žlahtnorǫ́dən, -dna, adj. adelig, Jan.
  83. žláhtnost, f. 1) der Adel (als Eigenschaft), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Vorzüglichkeit, Mur., Cig.; — žlahtnọ̑st, Dict.
  84. žlȃjdra, f. die Schleuderkette (veriga, s katero se spenjajo ročice pri vozu), Št., Gor.; — po nem.
  85. žlȃjdrnica, f. = žlajdra, Mur., SlGor.- C., jvzhŠt.
  86. žlȃje, f. pl., Cig., pogl. žlage.
  87. žlàk, žláka, m. 1) = udar, Dalm., Dol.; — božji ž. = mrtvoud; — 2) der Jahn: širji, ožji ž. vzeti, jvzhŠt.; — iz nem.
  88. žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.
  89. žlámbora, f. = žlambor, Jan.
  90. žlámborast, adj. innerhalb faulend, hohl; ž. les, M.; žlamborasta vrba, LjZv.
  91. žlámborski, adj. = žlamborast: stara žlamborska tepka, Jurč.
  92. žlȃmpa, f. 1) dünne Speise, ein Mus, M.; — ein dünnes Gepantsch: živino z žlampo rediti, Nov.; ( prim. nem. die Schlampe, ein dünnflüssiger Fraß); — 2) človek, kateri žlampa, Levst. (Rok.).
  93. žlȃmparnica, f. = žlafrnica, Rož.- Kres.
  94. žlampáti, -ȃm, vb. impf. schlampen (mit Geräusch und gierig essen oder trinken); — iz nem.
  95. žlampotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, Z.; — mit Geräusch fressen, (žlop-) C.; — prim. žlampati.
  96. žlapǫ̑tək, -tka, m. ein verdorbenes Ei, jvzhŠt.
  97. žláprtək, -tka, m. = žlapotek, Mur., SlGor.- C.
  98. žláprtən, -tna, adj. verdorben ( v. Ei), Danj.- M.
  99. žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle ( arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.- C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.
  100. žlẹbák, m. 1) der Hohlziegel, V.-Cig.; — 2) ein Hobel zum Aushobeln einer Rinne, Cig.

   96.987 97.087 97.187 97.287 97.387 97.487 97.587 97.687 97.787 97.887  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA