v (97.387-97.486)

97387. žgáłnost, f. die Brennbarkeit, Cig.
97388. žgálọ, n. das Brennmittel, Cig.; das Brenneisen, C.
97389. žgȃnčnica, f. das Sterzwasser, Z.
97390. žgančnják, m. der Sterztopf, C.
97391. žgánəc, -nca, m. der Sterzbrocken; pl. žganci, (Mehl zu dickem Brei gekocht), der Sterz; ajdovi, koruzni žganci; suhi žganci; žganci z mlekom; momlja kakor da bi žgance v ustih imel, er spricht, wie wenn er Klöße im Munde hätte, Cig.
97392. žgánək, -nka, m. = žganec, Mur., Mik.
97393. žganíca, f. eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein, Mur., Cig., Kres, kajk.- Valj. (Rad).
97394. žganíčən, -čna, adj. Brantwein-, M.
97395. žganína, f. = žganica, Jan., Let.
97396. žgȃnjar, -rja, m. 1) der Brantweinbrenner, der Brantweinhändler; — 2) = žganjepivec, Cig., Jan., nk.; — 3) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
97397. žganjáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) die Brantweinbrennerei betreiben; — 2) Schnaps zu trinken pflegen, schnapsen, Zv.
97398. žganjárjenje, n. das Brantweinbrennen, Cig.
97399. žganjárna, f. = žganjarnica, Levst. (Nauk).
97400. žganjárnica, f. die Brantweinbrennerei (Anstalt), Cig., Jan.
97401. žganjčè, n. dem. žganje, LjZv., Erj. (Izb. sp.).
97402. žgȃnje, n. 1) das Brennen; ž. rane; ž. apna, opeke, das Kalk-, Ziegelbrennen; — das Sengen, das Rösten; ž. kave; — das Brandopfer, Krelj; — 2) eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein; ž. kuhati, Brantweinbrennen; = ž. paliti, BlKr.; (v tem pomenu nav. žganjè, Valj. [Rad], žganję́, Dol.).
97403. žganjekȗhar, -rja, m. = žganjar, der Brantweinbrenner, C.
97404. žganjeljȗbəc, -bca, m. der Brantweinliebhaber, C.
97405. žganjíca, f. = žganica, Mur., Cig., Jan., Slom.
97406. žganjína, f. der Liqueur, Jan.
97407. žgánka, f. = polenta, C.
97408. žgȃnkljast, adj. klunkerig: žgankljasta zemlja, vzhŠt.- C.
97409. žgáti, žgèm, vb. impf. brennen ( trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.- Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen ( techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; ( prim. žgeč); — ( pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
97410. žgèč, žgę́ča, adj. brennend, heiß; žgeča kopriva, Mik.; žgeča voda, Mur.; — nam. žgoč.
97411. žgəčkáti, -ȃm, vb. impf. = ščegetati, kitzeln, Dol., KrGora, jvzhŠt.
97412. žgətáti, -ətȃm, žgáčem, vb. impf. = ščegetati, Cig., Mik.; ( inf. tudi: zgátati).
97413. žgę̑təc, -tca, m. = ščegetec: očesni ž., der Augenkitzel, Cig.
97414. žgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, Jan., Mik., Zora, LjZv.; — prim. žvrgoleti.
97415. žíba, f. tako zovejo gosi in race, vzhŠt., ogr.- C.
97416. žibara, f. ? pijan je kot žibara, Kr.- Valj. (Rad).
97417. žı̑bək, -bka, m. das Gänschen, C.; žibek pivče, ogr.- Valj. (Rad).
97418. žı̑brc, m. das Kreuzblümchen (polygala chamaebuxus), Josch.
97419. žı̑brica, f. der Teufelsdreck (ferulago assa foetida), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
97420. žı̑brje, n. das Weidenröslein (epilobium angustifolium), C., Nkol.
97421. žı̑brt, m. die Taubnessel (lamium), Medv. (Rok.), Cerklje- Burg. (Rok.); rdeči ž., rother Bienensaug (lamium purpureum), Nov.; (tudi: žibret, C.).
97422. žíca, f. der Draht, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die Drahtsaite, Cig. (T.); — hs.
97423. žı̑čar, -rja, m. der Drahtzieher, C.
97424. žičárnica, f. die Drahtfabrik, Cig. (T.).
97425. žíčast, adj. drahtartig, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — aus Draht, Zora.
97426. žíčən, -čna, adj. Draht-, nk.
97427. žı̑da, f. = svila, die Seide; — iz nem.
97428. žı̑dan, adj. = svilnat, seiden; židane volje biti, sehr gut gelaunt sein.
97429. žı̑dək, -dka, m. das Jüdelein, Jurč.
97430. žídək, -dka, adj. dünnflüssig: židka jed, C.; — weich: zemlja je prežidka za oranje, Mik.; — schlatzig, faul (o kruhu, kostanju, slanini), C.; — biegsam, geschmeidig, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan.; — weichlich, Jan.; — ž. človek, ein schwacher Mensch, C.
97431. žı̑dən, -dna, adj. Seiden-: židni črv, Danj. (Posv. p.).
97432. žídkost, f. die Dünnflüssigkeit, C.
97433. žídniti, žı̑dnem, vb. pf. dünnflüssig werden, C.
97434. žı̑fra, f. neka bolezen: die Gelbsucht, Z., Nov., SlN., Polj., Idrija.
97435. žı̑g, m. 1) der Brand: en ž. opeke, ein Brand Ziegel, Cig.; — 2) = smod, palež, die Senge, Jan.; — 3) das Brandmal: žig izdajstva, Cig. (T.); ( hs.).
97436. žigálọ, n. das Brenneisen, Cig., Jan.
97437. žı̑gica, f. das Zündhölzchen, h. t.- Cig. (T.).
97438. žigljáti, -ȃm, vb. impf., Z., pogl. 1., 2. žegljati.
97439. žígniti, žı̑gnem, vb. pf. zusammenfallen: kruh žigne, če ga veter obleti, kadar se peče, C.
97440. žı̑gra, f. 1) der Holzzunder, Ip.- Mik.; — 2) kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
97441. žìk, žíka, m. der Schmitz, Cig.
97442. žíkati, žı̑kam, -čem, vb. impf. schmitzen, Cig.
97443. žikljáti, -ȃm, vb. impf. = mencaje prati, Z., Dol.; žikljati in prati, Npr.-Krek.
97444. žíkniti, žı̑knem, vb. pf. einen Schlag mit einem dünnen, biegsamen Gegenstande geben, schmitzen, Cig.
97445. žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.- Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv ( bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang ( min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) ( pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
97446. žílast, adj. 1) adericht, Mur.; — aderförmig, Jan.; — 2) sehnicht, Cig., Jan.; — flechsig, Jan.; — zähe, Mur.; — 3) fladerig, Cig.
97447. žilàt, -áta, adj. 1) großäderig, Cig.; — 2) sehnig, Jan.; — 3) fladerig, Jan.
97448. žíłən, -łna, adj. 1) Ader-: žı̑łni trip, žilno tripanje, der Aderschlag, Cig.; — 2) žilna ruda, die Gangart ( mont.), Cig.; žilni križ, zwei sich durchschneidende Gänge, das Scharkreuz, Cig. (T.).
97449. žílica, f. dem. žila; 1) das Äderchen; — 2) suha ž., die Flechse, Jan.; — 3) die Rippe (an Blättern), Cig., Jan.; — die Flader, die Maser im Holz und Stein, Jan.; die Zaser ( bot.), Cig. (T.).
97450. žíličast, adj. geädert, masericht, Cig.; žiličasto krilo, Nov.
97451. žíličnjak, m. der Wegerich (plantago), vzhŠt.
97452. žilína, f. der Waid (isatis tinctoria), Cig.
97453. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.- Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
97454. žìlj, žílja, m. 1) = vrv pri napregi, der Strang, Gor.- Levst. (M.); — žilji, die Wagenstränge, C., Dalm.; — 2) kravja veriga, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — tudi: železen klinec na koncu kravje verige, ki se vtiče v kolut na drugem kraju, Vrsno- Erj. (Torb.); — 3) das Joch für einen Ochsen (jarmček in kamba), Notr.; — prim. bav. sil, Riemen, Geschirr für Zugvieh, Erj. (Torb.).
97455. žı̑ljak, m. die Hundsrippe (plantago lanceolata), Št.- Erj. (Torb.); — pogl. žiljnjak 3).
97456. žíljati, -am, vb. impf. = žmikati, mencati, reiben: perilo, roke ž., Malhinje- Erj. (Torb.).
97457. žı̑lje, n. coll. die Adern, das Geäder, Jan.; das Adersystem, das Gefäßsystem, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
97458. žı̑ljštan, m. neka čudna stvar, ki jo stari gadje delajo; kdor dobi ž., ima vsega obilo, kar hoče, Npr.- Glas.; — prim. srvn. sigestein, sigelstein, Stein von wunderbarer Wirkung, Štrek. (LjZv.).
97459. žı̑łnast, adj. nervig, sehnig, Dict.
97460. žı̑łnat, adj. 1) aderig, aderreich, vieladerig, gefäßreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) nervig, sehnig, Jan.; žilnata kita, Dict.; — 3) reich an Gängen: žilnata gora, ein Ganggebirge, Cig.
97461. žı̑łnica, f. die Aderhaut im Auge (choroidea), Erj. (Ž., Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
97462. žı̑łnik, m. 1) der Magenkrampf, die Darmwinde, C.; — 2) = žilna bula, der Aderkropf, Cig.; — 3) der Wegerich: moški ž. (plantago major), ženski ž. (p. minor), C.
97463. žı̑łnjak, m. 1) = žila 3), die Ruthe (eines männlichen größeren Thieres), C.; — 2) der Schlauch der Ruthe, Strp.; — 3) der Wegerich (plantago), Št.- Cig., Jan.
97464. žílọ, n. die Speise: žilo in pilo, Speise und Trank, ogr.- C.
97465. žilokòp, -kópa, m. der Ganggräber, Cig.
97466. žíloma, adv. gangweise ( mont.), Cig.
97467. žilopòk, -pǫ́ka, m. der Aderbruch, Cig.
97468. žilúh, m. = pražilika (ocimum basilicum), C.
97469. žíma, f. 1) das einzelne Rosshaar; coll. das Rosshaar; — das Kameelhaar, Ravn.- C.; — 2) die Rosshaarschlinge: žima ptičem nastavljena, Cig.
97470. žı̑mar, -rja, m. der Rosshaarhändler, Cig.
97471. žímen, m. das einzelne Rosshaar, Rez.- C.
97472. žímən, -mna, adj. Rosshaar-; rosshären, Jan.
97473. žímenje, n. coll. das Rosshaar, Rez.- C.
97474. žímica, f. dem. žima; 1) das Rosshärchen; — 2) die Krauseminze (mentha crispa), C.
97475. žı̑mnast, adj. = žimnat, Dict.
97476. žı̑mnat, adj. rosshären; žimnata ruta, das rosshärene Beutelsieb in den Mühlen, Cig.
97477. žı̑mnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Podkrnci- Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
97478. žı̑mniški, adj. Matratzen-, Jan. (H.).
97479. žı̑ngati, -am, vb. impf. schellen, V.-Cig.
97480. žingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Z.
97481. žı̑nj, m. = misel, Celovška ok.; — iz nem. Sinn.
97482. žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.- C. ( Vest.), BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
97483. žínjati, -am, vb. impf. = misliti, Celovška ok.; — prim. nem. sinnen.
97484. žı̑nje, n. der Leberbalsam (achillea ageratum), C.
97485. žínjica, f. dem. žinja, = žimica, Mur.; das einzelne Rossschweifhaar, ogr.- C.
97486. žı̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.

   96.887 96.987 97.087 97.187 97.287 97.387 97.487 97.587 97.687 97.787  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani