Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (9.301-9.400)

  1. iztrohnẹ́vati, -am, vb. impf. ad iztrohneti: S telesom v prahu iztrohnevam, Levst. (Zb. sp.).
  2. izučávati, -am, vb. impf. = izučevati, nk.
  3. izučevȃnje, n. das Ausbilden: na vojaško i. poklicati, zur militärischen Ausbildung einberufen, DZ.
  4. izučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izučiti; abrichten, ausbilden.
  5. izučı̑təv, -tve, f. die Ausbildung, C.; — die Erlernung, Cig.
  6. izumljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, Cig. (T.); izumljive glavice, LjZv.; — 2) = izumen, Cig., Jan.
  7. izumljívost, f. erfinderischer Sinn: bogata i., LjZv.
  8. izuvák, m. der Stiefelknecht, Danj.- Mik.
  9. izuvȃłnik, m. der Stiefelknecht, Levst. (Zb. sp.).
  10. izúvanje, n. das Ausziehen der Fußbekleidung.
  11. izúvati, -am, vb. impf. ad izuti; (die Fußbekleidung) ausziehen; i. črevlje; Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
  12. izvábiti, -im, vb. pf. heraus-, hervorlocken, entlocken; i. koga od doma; i. komu solze; i. denar iz koga, Cig.
  13. izvábljati, -am, vb. impf. ad izvabiti; entlocken; strunam glasove i., C.
  14. izvabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = izvabljati, Zora.
  15. izváditi, -vȃdim, vb. pf. einüben, (zv-) Šol.; na gonjo i. psa, (zv-) Cig.
  16. izvadljáti, -ȃm, vb. pf. = izsrečkati, C.
  17. izvȃgati, -am, vb. pf. auswägen, abwägen.
  18. izvȃja, f. 1) die etymologische Ableitung; ta i. in razlaga stoji na preslabih nogah, Navr. (Let.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  19. izvajáč, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  20. izvȃjanje, n. 1) die etymologische Ableitung: i. besed, nk.; — die Folgerung, Cig. (T.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  21. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
  22. izvàł, -vála, m. der Vorfall: i. očesa, der Augenvorfall, Cig.
  23. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
  24. izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
  25. izvalję́nčək, -čka, m. dem. izvaljenec, C.
  26. izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).
  27. izvaljȗckati, -am, vb. pf. herauswälzen, Cig.
  28. izvȃrək, -rka, m. 1) die Eisenschlacke (bei den Schmieden), Guts., Jarn., C.; — 2) der Absud, C.; der Extract, Jan.
  29. izvarína, f. = izvarek 2), Vrt.
  30. izvaríti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: i. železo, Cig.; — 2) fertig kochen, auskochen, Cig., Jan.; ( hs.).
  31. izvárjati, -am, vb. impf. ad izvariti; 1) ausschweißen, Cig.; — 2) auskochen, Cig., Jan.
  32. izvȃža, f. = izvažanje, Cig.
  33. izvȃžanje, n. das Herausführen, die Ausfuhr: i. blaga, die Warenausfuhr, nk.
  34. izvȃžati, -am, vb. impf. ad izpeljati, izvoziti; herausführen, ausführen, exportieren, Cig., Jan., Danj.- M., nk.
  35. izvẹ̑da, f. = 1. izvedba: po izvedi zadržka, C.
  36. izvẹdáč, m. der Spion, C., Let.
  37. izvẹ́dati, -am, vb. impf. auskundschaften, zu ermitteln suchen, Jan., Habd.- Mik.
  38. izvẹ́dav, adj. = zvedav, Cig. (T.), ogr.- C., SlN.
  39. izvẹdȃva, f. die Nachforschung, C.
  40. izvẹ́davəc, -vca, m. der Kundschafter, der Nachforscher, der Spion, Dict., C., Valj. (Rad).
  41. 1. izvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Jan., Nov.; — prim. izvedeti.
  42. 2. izvȇdba, f. die Durchführung, Jan., DZ.; — prim. izvesti.
  43. izvẹ́dčən, -dčna, adj. neugierig, Cig. (T.); — pogl. zvedčen.
  44. izvẹ̑dək, -dka, m. die Ermittelung, C.
  45. 1. izvẹ́dən, -dna, adj. = izveden, erfahren, Mur.; pogl. izveden pod: izvedeti 2).
  46. 2. izvédən, -dna, adj. 1) durchführbar, Jan. (H.); — 2) leicht anzubringen: to blago ni izvedno, V.-Cig.; pogl. 2. zvedən.
  47. izvẹ́denəc, -nca, m. der Sachkundige, Cig., Jan., nk.; — prim. izvedeti 2).
  48. izvedénje, n. die Durchführung, Cig. (T.).
  49. 1. izvẹ́denka, f. die Sachkundige, Cig., nk.
  50. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
  51. izvẹ́denost, f. die Erfahrenheit, die Sachkenntnis, Cig., Jan., nk.
  52. izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
  53. izvẹdljìv, -íva, adj. forschbegierig, Jan., C.; — prim. zvedljiv.
  54. izvedljìv, -íva, adj., Jan., pogl. izveden 1).
  55. izvẹdljívost, f. die Forschbegierde, Jan.
  56. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
  57. 2. izvédnost, f. 1) die Deducierbarkeit, Cig. (T.); — 2) die Gangbarkeit (der Ware), V.-Cig.
  58. izvẹdovȃnje, n. das Forschen, Cig.
  59. izvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvedeti 1); forschen, nachforschen, zu erfahren suchen, Cig., Jan.; — 2) i. se, sich zurechtfinden, Jan.
  60. izvẹdovȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, Cig.
  61. izvẹdovȃvka, f. die Nachforscherin, Cig.
  62. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
  63. izvẹ́gati, -am, vb. pf. vegasto storiti, schief machen, Mur.
  64. izvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. mit der Wurfschaufel von der Spreu reinigen, ausschwingen; i. pšenico, rž, ječmen; — izvejan, durchtrieben, pfiffig, ogr.- M., C.
  65. izvę́kati se, -am se, vb. pf. sich ausweinen, sich abschreien, Jarn., Cig.
  66. izvę̑kšema, adv. = iz večega, zum größeren Theile, C.
  67. izvelı̑čati, -am, vb. pf., pogl. zveličati.
  68. izvə̀n, praep. c. gen. außer, Z., nk.; — prim. hs. izvan in pogl. izvun.
  69. izvəndržávən, -vna, adj. exterritorial, Jan. (H.).
  70. izvənrę́dən, -dna, adj. außerordentlich, nk.
  71. izvənurádən, -dna, adj. außerämtlich, DZkr.
  72. izvę́riti se, -vę̑rim se, vb. pf. seinem Glauben untreu werden, Cig.
  73. izvẹ̑sək, -ska, m. = izveska, Jan. (H.); — hs.
  74. izvẹ́sən, -sna, adj. izvesna pola, der Aushängebogen, Cig., Jan.
  75. izvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., Jan.; — hs.
  76. izvẹ̑ska, f. das Aushängeschild, Cig.
  77. izvẹ̑st, adj. = zvest, Vod. (Pes.), Levst. (Zb. sp.), Erj. (Min.); — prim. stsl. izvêstъ, certus, firmus.
  78. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
  79. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
  80. izvę́sti, -vę́zem, vb. pf. mit Stickerei verzieren, sticken, Cig.; izvezen, gestickt, nk.; — hs.
  81. izvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — rus.
  82. izvẹ̑stje, n. der Bericht, die Nachricht, Cig. (T.), C., nk.; — rus.
  83. izvẹ́stnost, f. die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig. (T.), DZ., nk.; — stsl.
  84. izvẹstóba, f. = zvestoba, Levst. ( LjZv.).
  85. izvẹ̑ščina, f. = zveščina, Krelj.
  86. izvẹšẹ́ti, -ím, vb. pf. = izvešiti se, Blc.-C.
  87. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
  88. izvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = izvejati: vse žito je izveto, Cig.
  89. izvẹ̑trati, -am, vb. pf. auslüften, M.
  90. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
  91. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
  92. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  93. izvẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvetrati, izvetriti; auslüften, Z.
  94. izvẹ̑žbati, -am, vb. pf. = izuriti, einüben, nk.; — hs.
  95. izvẹževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izvežiti se; — svet se izvežuje, wird schief, verkehrt, Jurč.
  96. izvẹžíti se, * -ím se, vb. pf. sich werfen: deska se je izvežila, Lašče- Erj. (Torb.).
  97. izvı̑cati se, -am se, vb. pf. die Reinigung im Fegefeuer bestehen, Cig.
  98. izvìd, -vída, m. der Augenschein, der Befund, Cig. (T.), DZ.; — prim. hs. izvidjeti, in Augenschein nehmen.
  99. izvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. in Augenschein nehmen, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  100. izvı̑doma, adv. vom Sehen aus: izvidoma ga poznam, C.; — scheinbar, C.

   8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA