v (92.687-92.786)

92687. utŕpniti, -tȓpnem, vb. pf. 1) = otrpniti, erstarren, M., Zora; — u. v pregrehi, Škrb.; — 2) = prenehati (o bolečini), Z., Savinska dol.
92688. utrȗdba, f. die Ermüdung, Jan. (H.).
92689. utrúditi, -trȗdim, vb. pf. müde machen, ermüden; u. se, müde werden, ermüden ( intr.).
92690. utrȗjenəc, -nca, m. der Ermüdete, Ravn.- Valj. (Rad).
92691. utrújenje, n. die Ermüdung; — tudi: utrujénje, Valj. (Rad).
92692. utrȗjenka, f. die Ermüdete, Jan. (H.).
92693. utrȗjenost, f. der Zustand der Ermüdung, die Ermattung, nk.
92694. utȓžək, -žka, m. der Abzug (am Lohne, Gehalte), Cig., Jan.; brez utržka plačati, Cig.
92695. utŕžiti, -im, vb. pf. im Handel Geld lösen, einnehmen, C., Kr.
92696. utúhniti, -tȗhnem, vb. pf. anrüchig, moderig werden, C.; — pogl. otohniti.
92697. utujíti, -ím, vb. pf. entfremden, C.; — u. se, fremd werden, C.
92698. utúšiti se, -im se, vb. pf. = utuhniti, C.
92699. uzakonílọ, n. die Sanctionierung, DZ.
92700. uzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. sanctionieren, DZ.
92701. úzda, f. der Zaum; konja za uzdo prijeti; — ( fig.) na uzdi imeti, im Zaume halten, Cig., Dalm.; — die Halfter, Mur., Cig., Jan., Gor.- Valj. (Rad).
92702. ȗzdar, -rja, m. der Zaummacher, Cig., C.
92703. úzdast, adj. zaumähnlich: uzdasta mišca, der Jochbeinmuskel, Erj. (Som.).
92704. uzdáti, -ȃm, vb. impf. 1) den Zaum anlegen, bezäumen: u. konja, Cig., Jan.; uzdan, bezäumt, Dict.; — 2) im Zaume halten, zügeln, Cig., Jan., C.; u. koga, jezik, strast, C.
92705. uzę̑ba, f. das Erfrieren, Cig., Nov.
92706. uzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. erfrieren, Meg., Cig.; uzebel, erfroren, Cig.
92707. uzelíti se, -ím se, vb. pf. aufwachsen (vom Kraute), M.
92708. úzəm, -zma, m. die Ostern, na Pivki- Erj. (Torb.); — prim. vuzem.
92709. uzı̑bkati, -am, vb. pf. durch Wiegen einschläfern, Cig.
92710. ȗzmati, -am, vb. impf. = krasti (šaljivo).
92711. uznáti, -znȃm, vb. pf. erkennen, nk.; — anerkennen, C.
92712. uznojíti, -ím, vb. pf. in Schweiß bringen, Jan.; klanec me je uznojil, Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.); u. se, in Schweiß gerathen, Cig.
92713. uzoríti, -ím, vb. pf. reif machen, Cig., C.; uzorjeno vino, Vrtov. (Vin.).
92714. uzoríti se, -í se, vb. pf. taghell werden: uzori se, es wird Tag, ogr.- C.
92715. uzrẹ́ti, uzrèm, vb. pf. = ugledati, Cig. (T.), nk.
92716. uzŕniti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen, körnen, Cig.; pšenica se uzrni, Blc.-C.
92717. užȃga, f. das Sodbrennen, C.
92718. užágalica, f. 1) der Zunder, die Zündmaschine, C.; — 2) die Brennessel (urtica urens), Fr.- C.
92719. užágati, -am, vb. impf. = vžigati, Krelj, Št.
92720. užȃgati se, -am se, vb. pf. sich mit der Säge verletzen.
92721. užȃla, f. die Rührung, Cig.; die Wehmuth, Cig. (T.).
92722. užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
92723. užaljénje, n. die Wehmuth, Cig. (T.).
92724. užalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben, Cig., nk.
92725. užaríti, -ím, vb. pf. 1) glühen machen, entzünden, Jan., ogr.- C.; luč u., (užáriti) Levst. (Zb. sp.); — u. se, glühend werden, erglühen, Cig., Jan., ogr.- C.; — 2) brennen ( trans.): kopriva me je užarila, Notr.
92726. užárjati, -am, vb. impf. ad užariti, Jan.
92727. užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.- Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
92728. užę̑jati, -am, vb. pf. durstig machen; u. se, durstig werden.
92729. užéniti se, -žę́nim se, vb. pf. eine Missheirat eingehen, Nov., Dol.
92730. užę́ti se, -žánjem se, vb. pf. sich mit der Sichel beim Schnitt schneiden, Cig., Notr.
92731. užgáti, -žgèm, vb. pf. = 2. vžgati.
92732. úžgəc, -žgəca, m. verdorbener Wein, Jarn., Mur., C.
92733. užíkati, -am, vb. pf. geschmeidig machen: usnje u., V.-Cig.; abnützen: užikano platno, Z.; — užikan človek, ein geschwächter Mensch, Z.
92734. úžina, f. = južina, Poh.- C.
92735. užı̑tək, -tka, m. 1) die Nahrung, Trub.; skrbeti za užitek, Krelj; — das Leibgedinge, Cig., jvzhŠt.; — 2) der Genuss, die Nutznießung, imeti u. od česa; — die Rente, Levst. (Pril.); občinski u., das Gemeindegut, Levst. (Nauk); — ( pren.) duševni u., nk.
92736. užı̑tẹłən, -łna, adj. nützlich, C.; da jim bode vse tečno ino užitelno, Krelj.
92737. užítən, -tna, adj. 1) genießbar: užitne gobe; — 2) Nutzungs-, Cig., Jan.; užı̑tna last, das Nutzungseigenthum, Cig.
92738. užíti, užı̑jem, (užı̑vem, Krelj, Lašče- Levst. [Rok.]), vb. pf. genießen; malo dobrega užiti na tem svetu; naj vsaj nekoliko uživemo tega sveta, Krelj; — u. se česa, u. se mira, slobode, kajk.- Valj. (Rad).
92739. užítje, n. der Genuss, Cig.
92740. užı̑tnik, m. der Nutznießer, Jan., C., nk.
92741. užitnína, f. die Verzehrungssteuer, Cig., C., nk.
92742. užitnı̑nski, adj. Verzehrungssteuer-, nk.
92743. ȗžka, f. = vžigalica, (vužka) ogr.- Valj. (Rad).
92744. užláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandschaft treten, verwandt werden, Cig., C.
92745. užúgati, -žȗgam, vb. pf. bewältigen, bezwingen.
92746. užúliti se, -im se, vb. pf. = ožuliti se, Cig.
92747. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
92748. zaárati, -am, vb. pf. z. kaj, durch das Angeld sich den Kauf einer Sache sichern; z. koga, durch das Angeld jemanden zum Verkaufe verpflichten, Fr.- C.; z. se, das Angeld geben u. sich dadurch zum Kauf verpflichten, Polj.
92749. zaȃre, f. pl. der Ackerrand, Fr.- C.; — prim. vzare.
92750. zaȃrən, -rna, adj. zaarna cesta, der Feldweg, C.
92751. zabȃdati, -am, vb. impf. ad zabosti; 1) hineinstechen, hineinstoßen; z. kaj v kako reč; — z. v koga (z besedami), sticheln, Erj. (Torb.); — 2) abstechen; telce, piščance z., Npes.-Vraz.
92752. zabájati, -jam, -jem, vb. pf. verzaubern, Mur., Glas.
92753. zabaluštráti se, -ȃm se, vb. pf. im Reden etwas sagen, was man nicht sollte, sich verpuffen, (-bale-), Cig.; z. se v govorjenju, C.
92754. zabarantáti, -ȃm, vb. pf. = barantaje zapraviti.
92755. zabȃrati, -am, vb. pf. durch Nachfrage sich den Kauf sichern: dva prašička sem pri njem zabaral, Polj.
92756. zabásati, -bȃšem, vb. pf. verstopfen, zustopfen; — z. se, zu viel essen, Z.
92757. zabẹ́gati, -am, vb. pf. verlegen machen, Jan., C.; zabegan, verlegen, Cig. (T.).
92758. zabẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. versagen: od samega strahu jej govor zabegne, da ni mogla ne besedice ziniti več, Kres.
92759. zabeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu blöken anfangen, aufblöken, Cig.
92760. zȃbẹł, -la, m. = zabela, Mur., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
92761. zȃbẹł, -li, f. = zabela, Jan., Z., Gor.
92762. zabẹ̑la, f. das Fett zum Schmalzen der Speisen; tudi: zȃbẹla, Valj. (Rad).
92763. zabẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. weiß erglänzen, Jan. (H.).
92764. zabẹlẹ́žati, -am, vb. impf. ad zabeležiti; anmerken: župan zglasbe zabeleža, Levst. (Nauk).
92765. zabẹlẹ̑žba, f. die Anmerkung, die Aufzeichnung, die Notierung, DZ., nk.
92766. zabẹlẹ̑žək, -žka, m. die Anmerkung, die Vormerkung, DZ., nk.; zabeležki, Notizen, nk.
92767. zabẹlẹ́žiti, -ẹ̑žim, vb. pf. an-, vormerken, verzeichnen, notieren, Cig. (T.), nk.; (-biljež- Cig., Jan.).
92768. zabẹlẹ̑žnica, f. der Vormerkschein, DZ.
92769. zabẹlílọ, n. = zabela, C.
92770. zabẹ́liti, -im, vb. pf. mit Fett abmachen; z. jed z maslom, svinjsko mastjo, oljem; — ein scharfes Wort sagen: kar ga bolj jezi, to mu zabelim, Levst. (Zb. sp.); z. jo komu, jemandem eine bittere Wahrheit sagen, Jan., Z.; — würzen ( fig.), V.-Cig.; govor z. z dovtipi, nk.
92771. zaberáčiti, -ȃčim, vb. pf. verbetteln: z. vse svoje dni, Cig.
92772. zabẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu toben anfangen, Cig. (T.); ( pren.) In divja bol, skrbi strašne Očetu v srcu zabesne, Greg.
92773. zabẹ́žati, -ím, vb. pf. zu fliehen anfangen, Svet. (Rok.).
92774. zabíčati, -am, vb. impf. ad zabičiti; = zabičevati, Levst. (Nauk).
92775. zabíčiti, -ı̑čim, vb. pf. einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., BlKr.; — (zabičila sem, ich habe mir es fest vorgenommen, Kop.).
92776. zabijáč, m. der Rammbock, die Ramme, Jan. (H.).
92777. zabijáča, f. der Weberschlagbaum, Cig., vzhŠt.- C.
92778. zabíjanje, n. das Einschlagen: z. žrebljev.
92779. zabíjati, -am, vb. impf. ad zabiti; einschlagen; žreblje v podplat, kole v zemljo z.; — zunageln, kište z žreblji z.
92780. zabı̑ngati, -am, vb. pf. zu schwingen anfangen (von einer pendelartigen Bewegung), V.-Cig.
92781. zabingljáti, -ȃm, vb. pf. = zabingati, Zora.
92782. zabíngniti, -bı̑ngnem, vb. pf. = zabingati, V.-Cig.
92783. zabı̑t, f. das Stilleben, Cig. (T.).
92784. zabítən, -tna, adj. = pozabljiv, C.
92785. zábiti, -im, (zabǫ̑m, C.; zabǫ̑dem, Cig.), vb. pf. = pozabiti, Mur., Cig., Jan., Notr., Rož. ( Kor.)- Glas.; jaz tvoje postave ne zabim, Dalm.- C.; zábivši ("zabiš, zabiši"), aus Vergessenheit, C., BlKr.; (pravilno: zabı̑vši, Valj. [Rad]).
92786. zabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) hineinschlagen, einschlagen; žrebelj v steno, kol v zemljo z.; durch Einschlagen verschließen; sod (z veho) z., ein Fass zuspünden, zuschlagen; z žreblji z., zunageln, vernageln; kišto, krsto z.; z deskami z. kaj, etwas mit Brettern verschlagen; rov z., den Stollen verblenden ( mont.), Cig.; — zabit, vernagelt, borniert; — 2) einpauken, einprägen; v glavo komu z. kaj; — 3) verthun; ves denar z.

   92.187 92.287 92.387 92.487 92.587 92.687 92.787 92.887 92.987 93.087  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani