Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (92.387-92.486)

  1. uslẹdíti, -ím, vb. pf. auf der Spur nachkommen: kmalu ga medved usledi, LjZv.; — erspüren, C.
  2. uslẹpíti se, -í se, vb. pf. uslepilo se mu je, es gelang ihm von ungefähr, Guts.
  3. uslíšati, -slı̑šim, vb. pf. erhören; u. koga, u. molitev; u. komu prošnjo.
  4. uslı̑šba, f. die Erhörung, Cig.
  5. uslǫ́čiti, -im, vb. pf. krumm biegen, krümmen; u. palico.
  6. uslǫ́jiti se, -im se, vb. pf. = posušiti se, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. slojen.
  7. uslȗga, f. die Erweisung eines Dienstes, einer Gefälligkeit, C., nk.; na uslugo biti, zu Diensten stehen, nk.; — rus.
  8. uslužbíłən, -łna, adj. Anstellungs-: uslužbı̑łnọ pismo, Nov.
  9. uslužbíti, -ím, vb. pf. im Dienste anstellen, DZ.
  10. uslužblję́nəc, -nca, m. der Bedienstete, DZ.
  11. uslúžən, -žna, adj. dienstfertig, gefällig, Jarn., Zora, Erj. (Izb. sp.).
  12. uslúžiti, -im, vb. pf. 1) u. komu, jemandem einen Dienst erweisen, C.; s tem je Bogu usluženo, Dalm.; — 2) u. se, sich gefällig erweisen, Jan., Slom.- C.; = prikupiti se, Vrt.; ženskam se u., Levst. (Zb. sp.); sich verdient machen, C.; uslužen, verdienstvoll: posebno usluženi državljani, Levst. (Pril.); — 3) u. se, in einen Dienst treten: u. se k notarju, Jurč.; u. se pri kakem društvu, Levst. (Zb. sp.).
  13. uslúžnost, f. die Dienstfertigkeit, Jan. (H.).
  14. usmȃjati, -am, vb. impf. ad usmoditi; ( eig. versengen): = udrihati, u. koga z bičem, s polenom, Polj.; — u. kos kruha, in ein Stück Brot tüchtig hineinbeißen, Polj.
  15. usmílečən, -čna, adj. barmherzig, Slom.
  16. usmíliti se, -smı̑lim se, vb. pf. 1) sich erbarmen; u. se koga, česa; — usmiljen, barmherzig; usmiljen človek, usmiljeni Bog! usmiljen brat, usmiljena sestra, ein Mitglied des Ordens der barmh. Brüder oder Schwestern; — 2) u. se komu, erbarmen, Mitleid erwecken; berač se mi je v srce usmilil; Bogu se usmili! Gott erbarme sich! Dict.
  17. usmı̑ljenica, f. = usmiljena sestra, nk.
  18. usmı̑ljenik, m. der Barmherzige, Dalm., Škrinj.
  19. usmı̑ljenka, f. = usmiljena sestra, nk.
  20. usmodíti, -ím, vb. pf. 1) wegsengen, wegbrennen, Cig.; — 2) ansengen, M.; — 3) einen tüchtigen Peitschenhieb o. Schlag versetzen: u. koga črez pleča, Polj.; s tanko šibo jih vsmodi, Preš.
  21. usmǫ́jati, -am, vb. impf. ad usmoditi, Jarn.
  22. usmráditi, -smrȃdim, vb. pf. stinken machen; u. sobo, das Zimmer mit Gestank erfüllen; — u. se, stinkend werden; meso se je usmradilo; morje se rado usmradi.
  23. usmrájanje, n. das Durchstänkern, M.
  24. usmrájati, -am, vb. impf. ad usmraditi, M.
  25. usmrčeník, m. der Getödtete, Jurč.
  26. usmrčénje, n. die Tödtung, LjZv.
  27. usmȓtba, f. die Tödtung, Jan. (H.).
  28. usmrtíti, -ím, vb. pf. tödten, Guts.- Cig., Mur., Jan., Preš., nk., Dol.; ( nav. usmŕtiti).
  29. usmúkniti, -smȗknem, vb. pf. 1) wegstreifen, abstreifen: z roko klasja usmukniti, Ravn.; — 2) entschlüpfen, Cig., M.
  30. usnážiti, -snȃžim, vb. pf. schmücken, Meg., C.; z ljubeznivimi rožami usnažen, Trub. (Post.).
  31. usnę́ti, -snámem, vb. pf. ausheitern: usneto nebo, klarer Himmel, V.-Cig.
  32. úsnja, f. = usnje, das Leder, C., Goriš.- Mik.
  33. usnjáča, f. 1) der Lederkoffer, das Felleisen, Ravn.- Cig., DZ., Bes.; — 2) die Lederschildkröte (sphargis coriacea), Erj. (Ž.).
  34. usnják, m. der Lederlaufkäfer (carabus coriaceus), Erj. (Ž.).
  35. usnjáriti, -ȃrim, vb. impf. Lederhandel treiben.
  36. usnjárnica, f. die Ledererwerkstatt; — die Lederfabrik; — die Lederhandlung, Cig.
  37. usnjàt, -áta, adj. ledern, von Leder.
  38. usnję̑n, adj. von Leder, ledern.
  39. usnjenína, f. die Lederware, Cig., DZ.
  40. usnjíca, f. die Lederhaut, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  41. usnjína, f. das Lederwerk, die Lederware, Cig.
  42. úsnọ, n. das Leder, Mur., Mik., Gor.
  43. úsod, m. das Fatum, das Schicksal, Prip.- Mik.
  44. usǫ̑da, f. das Schicksal, das Los, Cig., Jan., nk.
  45. usǫ́dən, -dna, adj. verhängnisvoll, Cig. (T.).
  46. 1. usǫ́diti, -im, vb. pf. 1) zuerkennen, C., Zora; zutheilen, bescheiden, Cig.; verhängen, Cig.; usojen, vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) = zabeliti, začiniti (jed), Rez.- C.; — 3) u. se, wagen, nk.; ( hs.).
  47. 2. usǫ́diti, -im, vb. pf. = posoditi, Rib.- Mik.; — u. si (se) pri kom, = na posodo vzeti, Cig., C., Lašče- Levst. (M.), Notr.
  48. 1. usǫ́jati, -am, vb. impf. ad 1. usoditi; 1) verhängen, bestimmen, nk.; — 2) u. se, wagen, so frei sein, nk.; ( hs.).
  49. 2. usǫ́jati, -am, vb. impf. ad 2. usoditi; u. si pri kom = na posodo jemati, Cig.; = u. se pri kom, Cig.
  50. usolíti, -ím, vb. pf. einsalzen, salzen, Mur., Cig., Jan., C.; in Salz legen, einpökeln, Cig., Jan.
  51. usolomúriti, -ȗrim, vb. pf. marinieren, Cig.
  52. 1. usopíti, -ím, vb. pf. den Athem benehmen, C.; u. konja, Levst. (Zb. sp.); — jemanden in die Enge treiben, Svet. (Rok.); u. koga v prepiru, Levst. (Rok.); — u. se, den Athem verlieren, Vrt.
  53. 2. usopíti, -ím, vb. pf. einschläfern, Dict., C.; detetce zibati in usopiti, Trub.; — besänftigen, stillen, C., Meg.
  54. usópsti se, usópem se, vb. pf. den Athem ( z. B. durch Laufen) verlieren, sich außer Athem laufen, Cig.
  55. usosẹ́diti se, -sẹ̑dim se, vb. pf. Nachbar werden, in die Nachbarschaft treten, Cig.
  56. uspánjiti, -spȃnjim, vb. pf. einschläfern, Jurč.
  57. uspáti, -ím, vb. pf. einschläfern, Cig., Jan., ogr.- C.
  58. uspẹ̑h, m. der Erfolg, das Gelingen, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  59. uspẹ́šən, -šna, adj. erfolgreich, Cig., Jan., nk.
  60. uspẹ́šiti se, -spẹ̑šim se, vb. pf. gelingen, gut ausfallen, Cig., Raič (Slov.); meni se kar nič ne uspeši, LjZv.
  61. uspẹ́šnost, f. die Gedeihlichkeit, nk.
  62. uspẹ́ti, -spẹ̑jem, -spẹ̑m, vb. pf. 1) gedeihen, gelingen: delo je uspelo, nk.; — 2) reussieren, Cig. (T.); uspel je dokazati, prepričati, Cig., Zora; — rus.
  63. usposobílọ, n. die Qualification, DZ.
  64. usposǫ́biti, -ǫ̑bim, vb. pf. befähigen, qualificieren, Cig. (T.), nk.; — prim. sposoben.
  65. usposǫ́bljenje, n. die Befähigung, die Qualification, DZ.
  66. usposǫ̑bljenost, f. die Befähigung, die Qualification (als Eigenschaft), DZ.
  67. usranè, -ę́ta, m. der Scheißer (preprosta psovka).
  68. usránka, f. die Scheißerin (preprosta psovka).
  69. usráti, usę́rjem, vb. pf. (preprosto) scheißen: kdo je to usral? Levst. (Rok.); nav. u. se, den Koth von sich geben; — usran, dreckig.
  70. usŕčiti, -sȓčim, vb. pf. Muth machen: u. koga, u. se, Muth fassen, Jan. (H.).
  71. usrdíti, -ím, vb. pf. erzürnen, V.-Cig.; veliko gospodo zoper sebe usrde, Trub.; u. se, zornig werden, Str.
  72. usrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. 1) = osrečiti, beglücken, Mur., Cig.; — 2) u. se, glücken, gelingen, Mur., V.-Cig., Jan., C.
  73. usrẹ̑dba, f. die Concentration, Cig. (T.).
  74. usrẹ́diti, -im, vb. pf. concentrieren, Cig. (T.).
  75. usrẹ́dnjiti, -im, vb. pf. = usrediti, Vrtov. (Km. k.).
  76. usredotǫ́čiti, -tǫ̑čim, vb. pf. concentrieren, nk.; — rus.
  77. usŕhəł, -hla, adj. = slaboten, bled, nezdrav videti v lice izza kake bolezni, (tudi zdrav človek je "usrhel", ako ga mrazi), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  78. ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).
  79. ustáč, m. das Großmaul, der Prahler, C.
  80. ustȃjati, -am, vb. impf. stehen bleiben, M.
  81. ustȃrati se, -am se, vb. pf. 1) = postarati se, alt werden, Dict.; — ustaran, althergebracht, Cig.; — 2) = zastarati se, verjähren, Cig.
  82. ustáti, ustȃnem, vb. pf. stehen bleiben, M.
  83. ustáti se, ustojím se, vb. pf. durch ruhiges Stehen in den gehörigen Stand versetzt werden (o tekočinah), Cig., Dol.
  84. ústca, n. dem. usta; das Mündchen; (ustica, Cig.).
  85. ȗstək, -tka, m. kolikor se edenkrat v usta dene, der Bissen, Cig.; ustka kruha mi ni dal, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  86. ústən, -tna, adj. 1) Mund-; — 2) mündlich, Mur., Cig., Jan., nk.
  87. ȗstež, m. der Großsprecher, Cig.
  88. ústiti, -im, vb. impf. 1) sagen, sprechen, Fr.- C., Zora; — u. se, großsprechen, großthun, prahlen, Jarn., Cig., Jan., Dol.; — vorgeben, C.; — 2) hetzen, C., Mik.
  89. ȗstje, n. 1) die Mündung ( geogr., mech., zool.), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; — 2) das Ofenloch, ogr.- C., Brezovica pri Ljubljani- Erj. (Torb.).
  90. ustmę̑n, adj. = usten, mündlich, Cig., Jan., nk.; (napačno po zgledu besede "pismen" narejeno).
  91. ȗstna, f. die Lippe, Meg., Mur., Cig., Jan., C., nk.
  92. ȗstnat, adj. Lippen-: ustnati cvet, die Lippenblüte, Cig. (T.).
  93. ȗstnatica, f. ustnatice, die Lippenblütler (labiatae), Cig. (T.), Tuš. (B.).
  94. ȗstnež, m. der Großsprecher, der Prahler, Cig., Jan., M.
  95. ȗstničat, adj. großlippig, Cig.
  96. ȗstničən, -čna, adj. Lippen-, labial: ustnični soglasnik, der Lippenlaut ( gramm.), Cv.
  97. ȗstničnik, m. der Lippenlaut ( gramm.), Cv.
  98. ȗstnik, m. 1) das Mundstück bei Instrumenten, V.-Cig., C.; (bei Tabakpfeifen), C.; — 2) der Großsprecher, der Prahler, C., Z.; — 3) = ustničnik, der Lippenlaut, Jan., Cig. (T.), C.
  99. ústnọ, n. die Lippe, Jan.; svoja ustna odpreti, Dalm.
  100. ústnost, f. die Mündlichkeit, Cig. (T.), nk.

   91.887 91.987 92.087 92.187 92.287 92.387 92.487 92.587 92.687 92.787  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA