Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (91.287-91.386)

  1. tȗkica, f. = potič, potika, die Duckrebe, C.; — prim. tukati se.
  2. túkniti, tȗknem, vb. impf. einen Fassgeruch haben, BlKr.- DSv.
  3. 1. tȗł, -la, m. das Geheul, ogr.- C., Zora.
  4. 2. tȗł, -la, m. 1) der Köcher, Mur., Cig., Mik., Dalm., Trub., Trav.- Valj. (Rad), nk.; — 2) die Röhre, Cig.; mošt pretakati skozi tule ("tulje"), Vod. (Izb. sp.); — die Dille am Leuchter, Cig.; — der Federkiel, Cig., Cig. (T.); — 3) das Öhr, ( z. B. an der Hacke u. dgl.), C.
  5. tȗlast, adj. 1) köcherförmig, Cig.; — 2) röhrenförmig, hohl, Rez.- C.; — 3) eingeschrumpft (vom überreifen Obst), vzhŠt.- C.
  6. tulatína, f. eingeschrumpftes Obst, vzhŠt.- C.
  7. tȗłčar, -rja, m. die Wurmschnecke (vermetus lumbricalis), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  8. tȗłčək, -čka, m. dem. tulec; das Röhrchen, Cig.
  9. túle, f. pl. ein grobes Spinnhaar, beim Hecheln abfallender Flachs, das Flachswerg, Cig., C., Gor.- Mik., Kr.- Valj. (Rad), Notr.; — pogl. tulje.
  10. 1. tȗłəc, -łca, m. dem. tul; 1) der Köcher, Guts., Cig., Mur., Hal.- C.; strelni t., der Pfeilköcher, Meg.; — 2) der Hutgupf, Rez.- C.; — 3) die Röhre, Cig., Žnid., SlN.; — die Dille, Jan.; — etwas Zusammengerolltes, Rez.- C.; — 4) die Blattscheide, Cig.; die Blütenscheide, Tuš. (B.); — 5) das Öhr für einen Stiel ( z. B. an der Hacke), C.; — 6) = podolgovat, z vrbovega protja spleten košek, v katerem suše sadje, Ip.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 7) neka past za polhe, Slc.; — 8) die Kluft im Hangenden ( mont.), V.-Cig.
  11. 2. tȗləc, -lca, m. der Tölpel, der Dummian, ( prim. kor.-nem. dulle), Temljine, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  12. tȗłək, -łka, m. 1) die Dille an den Schlössern, Cig.; — 2) die Fistel, Blc.-C.; — 3) etwas Zusammengerolltes, Fr.- C.; — 4) = ona cev pri preši, po kateri se mošt odteka, kajk.- Valj. (Rad).
  13. tulenj, m., Erj. (Ž.), pogl. tjulenj.
  14. túlhati, -am, vb. impf. röhrenartig aushöhlen, V.-Cig.
  15. tȗlica, f. 1) der Köcher, C.; — 2) die Schlucht, vzhŠt.- C.
  16. tulíka, f. die Spindelröhre am Spinnrad, Z.
  17. tulı̑n, m. der Wasserwirbel, Rez.- C.
  18. tulíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich wirbeln (o vodi), Rez.- C.
  19. tulipān, m. die Tulpe (tulipa), Cig., Tuš. (R.).
  20. 1. túliti, -im, vb. impf. 1) heulen, volk, pes tuli; — 2) auf einem Horne blasen, düten, Dol.- Cig.
  21. 2. túliti, -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.- C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.- C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.- C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.- C.
  22. tūlj, m. = 2. til, der Tüll, DZ.; s tuljem mrliče pokrivajo, BlKr.
  23. tuljȃnka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  24. tȗlje, n. = tule, das Flachswerg, M., Vrt., DZ.
  25. túlje, f. pl. = tule, Cig., Jan., Cerkljanski hribi- Štrek. (LjZv.); gospodinja prede pražnje predivo, hči in dekla pa hodne kodelje in tulje, Zv.
  26. túlji, m. pl. najslabejše predivo, ki se vender še da presti (s tacega platna ima pastir ruho, časi tudi srajco), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
  27. tȗłnica, f. tulnice, Röhrenmuscheln (inclusa), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  28. túlọ, n. die Schlüssellochröhre, Savinska dol.
  29. tùmp, túmpa, m. der Stumpf, V.-Cig.
  30. túmpa, f. 1) ein stumpfes Ende, die Kulpe, Cig.; — 2) die Scharte in der Schärfe, C.; — 3) ein dummes Weib, C.
  31. túmpati, -am, vb. impf. stumpf machen, V.-Cig.
  32. túmpəlj, -plja, m. 1) ein stumpfer Nagel, welcher zwei Bretter an den schmalen Flächen verbindet, der Döbel, C., Z.; — 2) der Tölpel, C.
  33. tūn, m. der Thunfisch (thynnus vulgaris), Erj. (Ž.); — tudi rus.
  34. 1. tūna, f. = tun, Cig.
  35. 2. túna, f. die Tonne, ( mont.): spustiti se po tuni, Frey. (Rok.); — iz nem.
  36. tūndra, f. das Moor am Eismeere (Tundra), Cig. (T.).
  37. tūnəc, -nca, m. = tun, Cig., C.; — tudi rus.
  38. tȗnja, f. der Kübel, Mur.- Cig., Jan., C., Trst. (Let.); bes. der Schmalzkübel, C.; — der Butterrührkübel, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Tonne, C.
  39. tȗnjək, -njka, m. der Butterstößel, Valj. (Rad); — prim. tunja.
  40. tȗnjica, f. dem. tunja; das Döschen, Jan.; ein kleiner Butterrührkübel, C.
  41. tȗnjka, f. dem. tunja; ein kleiner Kübel, C.; der Fettkübel, Št.- Valj. (Rad).
  42. tuntráti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, C.; — prim. tontrati.
  43. 1. tȗr, m. der Auerochs, Mur., Cig., Jan., nk.; = prabik, der Urstier (bos urus), evropski t. = zober, der Wisent (bos bison), ameriški t. = bizon (bos americanus), Erj. (Ž.).
  44. 2. tȗr, m., Cig., Jan., pogl. tvor.
  45. túrati, -am, vb. impf. hin u. her stoßen, zerren, Cig.; — hs.
  46. tūrban, m. 1) turško pokrivalo, der Turban; — 2) neki morski jež: der Türkenbund (cidaris imperialis), Erj. (Ž.).
  47. turbę́kati, -am, vb. impf. girren, golobi turbekajo, ogr.- C., Valj. (Rad).
  48. tȗrčati, -am, vb. impf. = v igri s pirhom ob pirh trkati, Jarn., Cig., Vrt., Kr.; — prim. kor.-nem. turtschen (v istem pomenu).
  49. tȗrčič, m. die Sammtblume (tagetes), Fr.- C.
  50. túrək, -rka, m. 1) die Stacheldistel (carduus acanthoides), Jan.; — 2) der Winterflachs, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — 3) = topolščica, C.; eine Art Schwamm: der Röthling, Cig., Jan., C.
  51. turíca, f. die Auerkuh, Cig.
  52. turı̑n, m. = tur, der Auerochs, Guts.
  53. túrjati se, -am se, vb. impf. rammeln (o zajcih), Mur., Cig.
  54. tȗrji, adj. des Auerochsen: turji šestogubec, Levst. (Zb. sp.).
  55. túrka, f. 1) = krompir, C., Banjščice- Erj. (Torb.); — 2) die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
  56. tȗrkati, -am, vb. impf. drängen, drängeln, Dol.- Cig.
  57. túrkəc, -kca, m. neka goba, SlGor.- C.
  58. túrkinja, f. 1) = krompir, Tolm.- M.; — 2) podolgovata, zdolaj bela smokva, od katere se jẹ́ samo gornja polovica, Bilje na reki Ipavi- Erj. (Torb.).
  59. túrlast, adj. = črviv, wurmstichig, C.
  60. turláti, -ȃm, vb. impf. durchbohren, durchbeißen, C.; molj turla in vrta, Rez.- C.; — prim. it. torniare, drechseln. (?)
  61. tȗrlej, m. = molj, Rez.- C.
  62. tȗrman, m. der Meerrettig, Valj. (Rad).
  63. túrnič, m. dem. turen; ein kleiner Thurm, Cig.; — die Weiselzelle, Gol.
  64. turnīr, m. viteška bojna igra, suličba, das Turnier.
  65. túrniti, tȗrnem, vb. pf. stoßen, Cig., C., BlKr.; — hs.
  66. turóbən, -bna, adj. betrübt, ogr.- Mik.; schwermüthig, melancholisch, Jan.; turoben človek, der Sauertopf, Št.- Cig.; — tudi: hs.; prim. it. turbo, trüb, C.
  67. turȏbnež, m. der Schwermüthige, Jan.; der Sauertopf, Jan.
  68. turóbnost, f. die Traurigkeit, die Schwermuth, die Melancholie, Jan., ogr.- C.; — die Sauertöpfigkeit, die Verstimmung, Cig., Jan., Slom.
  69. tȗrščak, m. 1) der Winterlein; — 2) turščák = koruza, der Mais, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sammetblume (tagetes), SlGor.- C.
  70. túrščina, f. das Maisstroh, C.
  71. túrščišče, n. das Maisfeld nach d. Ernte, Jan., C.
  72. tūšati, -am, vb. impf. tuschen, tuschieren, nk.
  73. tȗšək, -ška, m. ein schlechtes, leichtes Getreidekorn, vzhŠt.- C.; — tuški, das Hintergetreide, Mariborska ok.- C.
  74. túšən, -šna, adj. = tohel, moderig, C.
  75. túšiti, -im, vb. impf. 1) dämpfen, löschen: ogenj t., Fr.- C.; — 2) geheim halten: besedo, skrivnost t., Fr.- C.
  76. tùška, adv. soeben, Drežnica- Erj. (Torb.); pogl. točkaj.
  77. túta, f. 1) der Schmollende, Cig.; — der Mucker, die Muckerin, V.-Cig.; — = malobeseden človek, Gor.; — 2) der Tölpel, Dol.- M., Hip.- C.
  78. tútanje, n. das Schmollen, saure Mienen, Mur., V.-Cig., Ravn.- C.; vsa prisiljena žalost, vse kislo tutanje, Ravn.
  79. tútast, adj. 1) schmollig, muckisch, sauersüchtig, Mur., Cig.; — in sich verschlossen, redescheu, Cig.; nad njegovo svetostjo ni nič tutastega, nič plašnega, Ravn.; — traurig, Mur.; — 2) tölpelhaft, C.
  80. 1. tútati, -am, vb. impf. schmollen, mucken, V.-Cig.
  81. 2. tútati, -am, vb. impf. 1) auf einem Horn blasen, tuten, düten, Cig.; — 2) (o grličjem petju); grlica ziblje in tuta, LjZv.
  82. tȗtəc, -tca, m. der Mucker, Cig.; der Sauertopf, Cig.
  83. tȗtək, -tka, m. 1) der Gießschafftrichter, vzhŠt.- C.; — 2) der Rührkübeldeckel, Hal.- C.
  84. 2. tȗtka, f. eine kleine Münze, das Dütchen: der Schaupfennig, der Rechenpfennig, Cig.; die Spielmarke, Jan., SlN., Polj.; = stara desetica, BlKr.; — iz nem.
  85. tutljáti, -ȃm, vb. impf. = piskati, C.; — prim. 2. tutati 1).
  86. tutnẹ́ti, -ím, vb. impf. = votlo bobneti, BlKr.- DSv.
  87. tutnjáti, -ȃm, vb. impf. grom tutnja = buči, Dol.- Cig.
  88. tuzę̑məc, -mca, m. der Eingeborene, Cig. (T.), DZ.; — rus.
  89. túžən, -žna, adj. traurig, kummervoll, Mur., C., nk.; — hs.
  90. túžnost, f. die Traurigkeit, nk.; — hs.
  91. u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
  92. ubábiti se, -bȃbim se, vb. pf. feige werden, M.
  93. ubàd, -báda, m. = ubod, der Stich, Levst. (Zb. sp.).
  94. ubȃdati, -am, vb. impf. stechen; tuj golob ubada domačega, Gor.; — ( pren.) sticheln, mit Worten verletzen: Bog obvaruj, da bi s tem hotel koga ubadati! Levst. (Zb. sp.).
  95. ubáti se, ubojím se, vb. pf. erschrecken, in Furcht gerathen, Mur., M.
  96. ubẹ̀g, -bẹ́ga, m. das Entfliehen, die Flucht, Mur., Cig., Jan., nk.; die Desertion, Cig., DZ.
  97. ubẹ́gati, -am, vb. impf. ad ubegniti; entfliehen, sich flüchten, Jan.
  98. ubẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) entfliehen, sich flüchten; — 2) wortbrüchig werden, V.-Cig.
  99. ubẹ́liti, -im, vb. pf. weiß machen: u. platno, die Leinwand bleichen, Cig., Jan.; u. lase, die Haare grau machen, Cig.; velike skrbi zgodaj ubelijo lase, Mur.; — u. se, bleich, weiß werden: platno se ubeli, Cig., Jan.
  100. ubę̑ra, f. 1) die Stimmung eines Musikinstrumentes, C.; — die Einrichtung: u. uka, C.; — 2) die Einfassung (am Kleide), C.; — die Kleiderfalte, vzhŠt.- C.

   90.787 90.887 90.987 91.087 91.187 91.287 91.387 91.487 91.587 91.687  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA