Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (91.187-91.286)

  1. 2. trúšati, -am, vb. impf. mit den Hörnern stoßen: ovce in koze se trušajo, C.
  2. 1. trȗšč, m. der Lärm, das Geräusch, C.; hrušč in trušč, C.; (truš, Cig. i. dr.).
  3. 2. trȗšč, m. = trušar ( nam. trušič?), vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  4. trúščati, -am, vb. impf. lärmen, tosen, rauschen, C.
  5. truščíti, -ím, vb. impf. lärmen, C.; dobrovoljci truščijo, C.; Zastonj krivoverci truščijo, Slom.; — trúščiti, = hrustati: kruh t., BlKr.
  6. trúšən, -šna, adj. = miren, krotek, ponižen, ( prim. češ. truchlý, traurig), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  7. trȗšje, n. 1) = senen drobir, das Heuicht, Erj. (Torb.); — 2) trockenes Reisig, Ip., GBrda.
  8. trȗt, m., Mur., V.-Cig., Strp., pogl. 2. trod 2).
  9. trúta, f. 1) = mora, der Alp, Z.; — na duri kravjega hleva se mora trutino znamenje narediti, da truta ne pride krav sesat, Kres; — 2) die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), vzhŠt.
  10. trȗtarica, f. das Gänseblümchen, das Maßliebchen (bellis perennis), Mursko polje- C.; — ( das Schneeglöckchen, Mur., Cig.).
  11. trútica, f. dem. truta; das Maßliebchen (bellis perennis), Ščav.- C.
  12. trútika, f. = truta 2), vzhŠt.- C.
  13. tružẹ̑la, f. die Zimmermannslade, Fr.- C.
  14. trȗžnica, f. 1) ein Kasten mit Abtheilungen, Blc.-C.; — 2) das Bahrtuch, C.; — 3) eine Brettergattung, vzhŠt.- C.
  15. trzȃj, m. das einmalige Zucken, Jan. (H.).
  16. trzáriti, -ȃrim, vb. impf. = 2. trzati, vzhŠt.- C.
  17. 1. tŕzati, tȓzam, vb. impf. 1) = trgati: reißen, zucken, nk.; — 2) grasen: ovce, svinje trzajo = paso se po travi, BlKr.; — "trzaj! ruft man den Schweinen bei der Weide zu", Dol.- Mik.
  18. 2. tŕzati, -am, vb. impf. = tvrzati, mit der Thüre knarren, sie auf- und zumachen, C.
  19. tŕzək, -zka, adj. geizig, Št.- Vest.
  20. tŕzən, -zna, adj. brachliegend: trzna njiva = požeta njiva, ki počiva, Blc.-C.
  21. trzják, m. ein spät geworfenes Lamm, Ist.- C.
  22. tȓznica, f. der Brachacker, Blc.-C.
  23. trznína, f. die Brache, Blc.-C.
  24. tȓznja, f. der Rasen, Jan.
  25. trzúk, m. der Geizhals, Trst. (Let.).
  26. trzúkast, adj. geizig, karg, C.
  27. trzúkati, -am, vb. impf. = tvrzukati, 2. trzati, C.
  28. tŕža, f. der Markt: na tržo iti, SlGor.- C.
  29. tržȃj, m. das Güldenhaarmoos (polytrichum commune), Cig.
  30. tržár, -rja, m. der Krämer, Jan. (H.).
  31. tržárka, f. neka vinska trta, Biljana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  32. tȓžba, f. der Handel, C.
  33. tȓžəc, -žca, m. 1) dem. trg; ein kleiner Marktflecken; — 2) der Händler oder Handelsmann, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); tržci, die Marktleute ( bes. auf einem Wochenmarkte), Cig.
  34. tŕžən, -žna, adj. 1) Wochenmarkt-: tȓžni dan; — Markt-; tržna cena; tržni ljudje, die Marktleute, Cig., Gor.; — 2) Handels-, Mur., Cig.; tržno mesto, nk.
  35. tržìč, -íča, m. dem. trg; ein kleiner Marktflecken, Cig., M.
  36. tržína, f. = tržnina, das Standgeld, DZkr.
  37. tržı̑nar, -rja, m. der Krämer, Cig.
  38. tržíšče, n. der Marktplatz, Mur., Cig., Jan.; — der Handelsplatz, Cig. (T.).
  39. tŕžiti, -im, vb. impf. Handel treiben, handeln, s sadjem, z žitom t.; ali dobro tržite danes? geht das Geschäft heute gut?
  40. tȓžnica, f. das Handlungslocale, das Kaufgewölbe, SlN.- C., Nov.
  41. tržník, m. tržniki, die Marktleute, Cig.
  42. tržnína, f. der Marktzoll, Cig., C.; das Standgeld, C.
  43. tù, I. adv. hier, da; tu pa tam, tu in tam, hie und da; — II. praep. = v, in, Ben.- Kl.
  44. túcat, m. dvanajsterica, das Dutzend; — iz nem.
  45. 1. tȗckati, -am, vb. impf. girren, Jan.
  46. 2. tȗckati, -am, vb. impf. = tučkati: Mačka je miško tuckala, Npes.-Vraz.
  47. túča, f. das Fett, Mur., Cig., Danj.- M., vzhŠt.
  48. túčati, -am, vb. impf. girren, C.; grlica tuča, C.
  49. túčən, -čna, adj. fett, Habd.- Mik., Mur., Cig., Danj.- M., vzhŠt.; tučno meso, SlGor.; tučna nedelja, der Faschingssonntag, C.; tučen svet, geiler Boden, Cig.
  50. tučı̑ja, f. die Fette, Meg.- Mik.
  51. túčiti, -im, vb. impf. fett machen, C.; t. trebuh, den Bauch füttern, ogr.- C.
  52. tȗčkati, -am, vb. impf. zerquetschen, C.; ( nam. tolčkati?).
  53. túčnost, f. die Geile ( z. B. vom Boden), Cig.
  54. 1. tȗdi, adv. auch.
  55. 2. tȗdi, adv. soeben, kürzlich, C., Rib.- Mik.; pogl. 2. todi, otodi.
  56. tȗdika, adv. auch, SlGor.- C.
  57. tūf, m. der Tuffstein, Cig.; — prim. tof.
  58. túga, f. der Kummer, der Gram, Mur., nk.; — hs.
  59. tȗh, m. fauler Gestank, der Moderduft, Cig., C.; tuh v grobu, Cig.; ( nam. toh).
  60. tȗh, adj., ogr.- C., Mik., pogl. tuj.
  61. túhək, -hka, adj. ( nam. tohek) = tohel, Hal.- C.
  62. túhəł, -hla, adj. = tohel, Cig., C.
  63. tuhę́nəc, -nca, m., ogr.- Mik., Valj. (Rad), pogl. tujec.
  64. tuhnẹ́ti, -ím, vb. impf. = 1. tohneti, Cig., Jan., C.
  65. túhniti, tȗhnem, vb. impf. = tohniti, Cig., C.
  66. 1. túhtati, -am, vb. impf. in Nachdenken versunken sein, grübeln; kaj vedno tuhtaš?
  67. 2. túhtati, -am, vb. impf. 1) das Feuer dämpfen, löschen, Fr.- C.; — (den Zorn) besänftigen, C.; t. se, sich (im Zorne) mäßigen, C.; — 2) geheim halten, zu vertuschen suchen, Hal.- C.
  68. tȗj, túja, adj. fremd; t. človek; na tuje iti, na tujem biti, in die Fremde gehen, in der Fremde sein; s tujo roko je lahko gade loviti, Zv.; človek od tega nima ničesar nego tujo jezo, Jurč.; entfremdet: tuj česa: Očine tuj, po svetu gnan, Levst. (Zb. sp.).
  69. tujȃd, f. fremdes Zeug, Fr.- C.; fremdes Gezücht, SlN.- C.
  70. tújati, -am, vb. impf. otroka t., ein Kind einwiegen, einschläfern, C.; ( prim. kar se pri zibanju poje: haj tuja haj!).
  71. tújče, -eta, n. der Fremdling ( zaničlj.), Kos.
  72. tújčiti, -im, vb. impf. 1) fremd machen, entfremden, Jan.; entnationalisieren, nk.; — 2) fremde Worte gebrauchen, Levst. (Zb. sp.).
  73. 2. tȗjəc, -jca, m. = maček (tuj! tuj! tako kličejo mačka), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  74. tujedežę̑łski, adj. ausländisch, Cig.
  75. tujeljúbən, -bna, adj. fremdsüchtig, Cig.
  76. tujeljȗbje, n. die Fremdsucht, Cig.
  77. tujerǫ́dən, -dna, adj. fremdgeboren, Jan.
  78. tujezę̑mski, adj. fremdländisch, nk.
  79. tȗjica, f. mačka ( prim. 2. tujec), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  80. tújika, f. die Wiege (v otročjem govoru), C.
  81. tujı̑n, m. der Fremdling, C., Krelj.
  82. tujína, f. 1) die Fremde, fremdes Land, das Ausland, Cig., Jan., C.; — 2) das Fremde, fremdes Zeug, (tuhina) ogr.- Valj. (Rad).
  83. tujı̑nəc, -nca, m. der Fremdling, C.; (tuhinec) ogr.- Valj. (Rad).
  84. tujı̑nski, adj. fremd, C.
  85. tujı̑nščina, f. = tujščina, tuj jezik, DSv.
  86. tujíti, -ím, vb. impf. entfremden, entnationalisieren, Jan., nk.; t. se komu, sich jemandem entfremden, DSv.; t. se od sveta, sich der Welt entfremden, Zora.
  87. tújka, f. 1) ein fremdes Weib, die Fremde; — 2) das Fremdwort, Cig., Jan., nk.
  88. tȗjnik, m. = tujec, Alas., Hip.- C.
  89. tújski, adj. Fremden-, Fremdlings-, Cig., Jan.; tujska knjiga, das Fremdenbuch, Levst. (Nauk), DZkr.; — fremdlich, Cig.
  90. tújščina, f. 1) = tujina, die Fremde, Cig., Valj. (Rad); — 2) das Fremde, C.; eine fremde Sprache, nk.; — die Fremdenherrschaft, Ravn.- Valj. (Rad).
  91. túka, f. tuko pasti, ein saures Gesicht machen, M.
  92. tȗkaj, adv. hier, da; od tukaj do tamkaj se potikati, von Ort zu Ort sich herumtreiben, Levst. (Nauk).
  93. tȗkaje, adv. = tukaj, Trub., Schönl., Dol.
  94. túkalica, f. das Rohrhuhn, das Teichhuhn (gallinula chloropus), Guts.- Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); — (= liska, das Wasserhuhn [fulica atra], Frey. [F.]).
  95. tūkan, m. der Tukan oder Pfefferfresser (rhamphastus toco), Erj. (Ž.).
  96. tȗkar, adv. = tukaj, C.
  97. túkast, adj. sauer: tukast obraz, M., — trüb: tukasto vreme, C., Z.
  98. túkati se, -am se, vb. impf. sich niederducken, C.; — po nem.
  99. 1. tȗkəc, -kca, m. 1) der Sauertopf, der Kopfhänger, Cig., Jan., M.; — 2) der Duckmäuser, Jan.; der Schalk, Jan.; — prim. tukati se.
  100. 2. tȗkəc, -kca, m. der Fassgeruch: vino ima tukec, BlKr.

   90.687 90.787 90.887 90.987 91.087 91.187 91.287 91.387 91.487 91.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA