Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (91.087-91.186)
-
trpljeník, m. der Dulder, Dict.
-
trplję́nka, f. die Passionsblume (passiflora), Cv.
-
tŕpnost, f. die Passivität, Jan., Cig. (T.).
-
trpòč, -ǫ́ča, adj. dauerhaft, C.; ( nam. trpeč).
-
trpolẹ́ti, -ím, vb. impf. flackern, Cig., Jan., Nov.- C., Žnid., Dol.
-
trpolíca, f. neka hruška, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
-
trpòt, -póta, m. = trpotec, C.
-
trpótəc, -tca, m. der Wegerich (plantago); vodni t., der Froschlöffel (alisma plantago), Cig.
-
tȓs, m. 1) der Weinstock; obrezati, okopati t.; — 2) der Krautstengel, der Strunk, Hrušica (Ist.), GBrda- Erj. (Torb.); — 3) der entkörnte Maiskolben, Kras- Erj. (Torb.); — 4) nam. trst, das Rohr, das Schilfrohr, C., Dol.; — prim. it. torso, Strunk, Štrek. (Arch. XII. 471.).
-
tȓsast, adj. rebenartig, Cig.
-
trsàt, -áta, adj. = tršat, Jarn., Mur., C.
-
tȓsək, -ska, m. dem. trs, Št.; Vinogradnik trsek okapa, Danj. (Posv. p.).
-
tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu- Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).
-
trsénje, n. das Bemühen, kajk.- Valj. (Rad).
-
trsína, f. = trstina, das Rohr, C.
-
tŕsiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, sich bemühen, Cig., Jan., Mik., BlKr.
-
tȓsje, n. coll. die Weinstöcke, die Rebenpflanzung, der Weingarten, Cig., Št.; t. zasaditi, v t. iti, v trsju delati, Št.; — trsjè, kajk.- Valj. (Rad).
-
trskà, f. = treska; 1) der Holzspan, der Lichtspan; — 2) der Stockfisch, Erj. (Ž.).
-
trskár, -rja, m. der Spanmacher, Cig.
-
tŕskast, adj. splitterig, Jan. (H.).
-
tȓsnat, adj. rebenreich, C.
-
tȓsnica, f. die Rebenschule, Nov.- C., nk.
-
tȓst, tȓsta, trstȗ, m. das Schilfrohr (phragmites communis); omahljivi t., Slom.
-
tȓst, -ı̑, f. = trst, m., ogr.- Valj. (Rad).
-
tȓstast, adj. rohricht, Cig.
-
2. tȓstən, -stna, adj. Rohr-; trstna gošča, das Rohrdickicht, Cig.
-
trsteníca, f. die Rohrflöte, V.-Cig.
-
trsteníka, f. das Pfahlrohr (arundo donax), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
-
trstenína, f. das Rohrwerk, Cig.
-
trstı̑čje, n. coll. das Rohrdickicht, Cig., nk.
-
trstı̑čnik, m. der Rohrkäfer (donacia), Jan. (H.).
-
trstína, f. coll. das Schilfrohr; bat od trstine, kajk.- Valj. (Rad).
-
trstínast, adj. schilfartig: trstinasta palma, die Rohrpalme (calamus draco), Tuš. (R.).
-
trstíti, -ím, vb. impf. strop t., die Decke mit Rohr bekleiden, Cig.
-
tȓstje, n. coll. das Schilfrohr, das Rohr; — der Rohrbusch; — tudi: trstjè, Valj. (Rad), trstję́, Cv.
-
tȓstnica, f. der Rohrsänger, der Teichsänger (sylvia arundinacea), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.).
-
tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.- C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh- M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
-
tŕšast, adj. 1) stämmig, untersetzt, Cig., M., Svet. (Rok.), GBrda; — 2) buschig: tršasto drevo, M.; — struppig: tršasta živina, kadar ji dlaka po koncu stoji, Svet. (Rok.).
-
tršàt, -áta, adj. untersetzt; tršat človek; — vierschrötig, plump, Cig.
-
tŕšati, -ím, vb. impf. z očmi v koga t., jemanden bestieren, Cig.
-
tršátost, f. die Untersetztheit, Cig.
-
tŕšča, f. 1) die Schilfröhre, C.; — 2) die Nebentasche in den ledernen Hosen für das Essbesteck, nad Mariborom- C.
-
trščák, m. der Rebenstecher, Štrek.
-
trščàt, -áta, adj. = tršat, Jan.
-
trščẹ̑ł, -li, f. das Röhrchen, C.; po trščeli piti, C.
-
trščẹ̑la, f. 1) das Röhrchen zum Heben einer Flüssigkeit aus einem Fasse, C.; — 2) = piščalka, C.; — 3) = der Federkiel, C.
-
trščeníca, f. 1) = trska 1), BlKr.; — 2) die Handhacke, ogr.- C.
-
tȓšəc, -šca, m. ein eigensinniger Mensch, M.
-
tršə̀lj, -šljà, m. = trš, ein verkrümmter Baum, Svet. (Rok.); — ein im Wachsen zurückgebliebenes Thier, Kamnik.
-
tršiti, -im, vb. impf. belasten, beschweren, ogr.- C.
-
tȓšje, n. = trhlo štorovje, Ig (Dol.).
-
tršljíka, f. = kalina, der Wasserholunder, der gemeine Schneeball (viburnum opulus), C.
-
tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
-
tȓtar, -rja, m. 1) = kdor trte vije, C.; — 2) der Weinlaubrüsselkäfer (rhynchites betuleti), Nov.
-
tŕtast, adj. 1) rebenartig, rankig, Cig.; — 2) zähe, Cig.; trtasto meso, Cig.; trtasta koža, C.
-
tŕtica, f. dem. trta; 1) das Wiedchen; — 2) das Weinrebchen; — 3) das Steißbein, Cig., Erj. (Som.).
-
tŕtičən, -čna, adj. zum Steißbein gehörig: trtična vretenca, trtični živec, Erj. (Som.).
-
trtijǫ̑n, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig., GBrda- Erj. (Torb.), Kras; — prim. it. torchione, Rebenstecher, furl. torteòn, Štrek. (Arch.).
-
trtı̑n, m. = trtijon, der Rebenstecher, Jan.
-
trtína, f. = trtinščina, C.
-
trtı̑nščina, f. der Rebensaft, C.
-
1. trtjè, n. coll. 1) die Wieden; — 2) die Reben; — der Weingarten, Mur., BlKr.
-
2. trtjè, n. das Reiben, Valj. (Rad); — prim. treti.
-
tȓtnica, f. = trsnica, die Rebenschule, Nov.
-
trtonǫ́sən, -sna, adj. rebenreich, nk.
-
trtrȃnje, n. das Lärmen, das Rauschen, Dalm.
-
1. trtráti, -ȃm, vb. impf. rummeln, lärmen, C.; — stark murmeln, Mur.
-
2. trtráti, -ȃm, vb. impf. modern, BlKr.- M.
-
trtúlja, f. = turška repa, papežica, C.
-
trudapȏłn, adj. = truda poln ( nam. truden, utrudljiv), Jan., nk.
-
trȗdba, f. die Bemühung, Levst. (Nauk), LjZv., Valj. (Rad).
-
trȗdəc, -dca, m. dem. trud, Ravn.- Valj. (Rad).
-
trúdən, -dna, adj. 1) müde; ves t. domov priti; — 2) mühsam, ermüdend; trudno delo.
-
trudíłən, -łna, adj. ermüdend, Levst. (Zb. sp.), nk.
-
trúditi, trȗdim, vb. impf. 1) abmüden, ermüden ( trans.); kako dolgo boš še trudil mojo potrpežljivost? Škrinj.; usmiljenje božje t., Jap. (Prid.); — t. se, sich abmüden, sich abmühen, sich bemühen; t. se za kako reč; zastonj se t.; — 2) t. se, in Geburtswehen liegen, Npes.-Vraz.
-
trudóta, f. die Mattigkeit, vzhŠt.- C.
-
trúga, f. die Truhe; mrtvaška truga; — der Hund ( mont.), Frey. (Rok.); — iz nem.
-
trȗgla, f. = truga, die Truhe, Jan.; die Todtentruhe, Npes.-Schein.; — der Kasten, C., SlGosp.
-
trúja, f. die Plage, C.
-
trúma, f. die Schar; — prim. it. truppa, Mik. (Et.).
-
trúmoma, adv. scharenweise.
-
trȗmpati, -am, vb. impf. strampfen, KrGora.
-
trȗnšar, -rja, m. = trušar, der Truchsess, Jan.
-
trȗp, m. 1) der Rumpf, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad), Erj. (Som.); vaje s trupom, Rumpfübungen, Telov.; — der Körper, Jarn., ogr.- Mik.; bes. der todte Körper, die Leiche, Jarn., Bes., Nov.; — 2) der Baumklotz, Cig.; — ein Felsblock, Cig., C.; — der Schaft einer Säule, Cig. (T.), DZ.; — der Schiffsrumpf, DZ.
-
trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.- C.; — 2) klopfen, ogr.- M.; t. na vrata, ogr.- C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.
-
trȗpəc, -pca, m. dem. trup, Valj. (Rad).
-
trúpəłce, n. dem. truplo, Škrb.- Valj. (Rad).
-
trȗpič, m. der Krüppel, Guts.- Cig., Mur.
-
trúpiti, -im, vb. impf. zerklopfen, zerbröckeln, Jan., C.; — schlagen, Jarn.
-
trúplọ, n. 1) der Rumpf, Habd.- Mik.; — 2) der Leib; močan v truplu, stark gebaut; — bes. der todte Leib, der Leichnam; t. v grob položiti.
-
trȗsk, m. = trosk 1), der Pröpstling, C.
-
trȗska, f. 1) = troska 1), C.; — 2) = troska 3), C.
-
trȗskalica, f. = troskalica, Št.- C.; = troska 3), (fragaria collina et elatior), Erj. (Torb.).
-
trúskati, -am, vb. impf. poltern, Jarn.- C.; — krachen, Jan.; — mit Geräusch fressen: svinje želod truskajo, C.; — mit Geräusch schlagen, Jarn.; mit Geräusch zerbrechen, C.
-
trȗskəc, -kəca, m. 1) der Polterschlag, Jarn.; — 2) der Polterschlägel, Cig.
-
trȗsnat, adj. corpulent, Cig., Jan.; — prim. trsnat.
-
trúsniti, trȗsnem, vb. pf. mit Geräusch stoßen o. schlagen, Jarn., C.; — nam. truskniti, prim. truskati.
-
trȗš, m., Cig., pogl. trušč.
-
trȗšar, -rja, m. der Truchsess, Meg., Jan., Hip. (Orb.); der Speisenträger, Dict., Trub.; = človek, ki pri gostiji jedi na mizo nosi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — prim. nem. Truchsess, kor.-nem. truxner.
-
1. trúšati, -am, vb. impf. füttern, ätzen, Meg., Mur.; otroke, bolnike t., C.
90.587 90.687 90.787 90.887 90.987 91.087 91.187 91.287 91.387 91.487
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani