Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (9.101-9.200)

  1. izpraznjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izprazniti; leeren, entleeren.
  2. izpraznjevȃvəc, -vca, m. der Auslader, Sen. (Fiz.).
  3. izpražnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izpraznjevati, Mur., Št.
  4. izpreblẹdovȃnje, n. das Farbenwechseln, die Entfärbung, Cig.
  5. izpreblẹdováti, -ȗjem, vb. impf. die Farben wechseln, oft erblassen, Z.
  6. izprečinjávati, -am, vb. impf. ad izprečiniti, C.
  7. izpregledávati, -am, vb. impf. ad izpregledati, = izpregledovati.
  8. izpregledljìv, -íva, adj. nachsichtig, Cig., Jan.
  9. izpregledljívost, f. die Nachsichtigkeit, Jan.
  10. izpregledovȃnje, n. das Nachsehen; das Uebersehen, i. t. d. prim. izpregledovati.
  11. izpregledováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpregledati; 1) die Augen öffnen: izpregledujem, es geht mir ein Licht auf, Cig.; — 2) sehend werden: slepci izpregledujejo; — 3) nachsehen; — 4) übersehen.
  12. izpregovárjati, -am, vb. impf. ad izpregovoriti, Cig.
  13. izpregovoríti, -ím, vb. pf. 1) zu reden anfangen, sich vernehmen lassen; besedice ni mogel i., er konnte kein Wort vorbringen; ne more i., toliko ga smeh sili, er kann vor Lachen nicht zu Worte kommen, Cig.; — 2) das Vermögen zu sprechen wieder erlangen, Cig.
  14. izprehajȃvəc, -vca, m. der Spaziergänger.
  15. izprehajȃvka, f. die Spaziergängerin.
  16. izprekȃrjavəc, -vca, m. der Zänker, Guts., Cig.
  17. izprelẹtávati, -am, vb. impf. ad izpreleteti, = izpreletati, izpreletovati, hinundherfliegen; na veliki cesti so se izpreletavali lačni vrabci, Erj. (Izb. sp.).
  18. izpremẹnı̑təv, -tve, f. die Veränderung, die Verwandlung.
  19. izpremẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abwechslung, C.
  20. izpremẹnjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, der Diallag, C.
  21. izpremẹnjevȃnje, n. das Verändern, das Verwandeln; die Veränderungen.
  22. izpremẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpremeniti, = izpremenjati.
  23. izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel ( math.), Cig. (T.).
  24. izpremẹnljívost, f. die Veränderlichkeit; die Wandelbarkeit; i. človeške sreče.
  25. izpreminȃvčək, -čka, m. der große Schillerfalter (apatura Iris), Erj. (Ž.).
  26. izpremínjav, adj. = izpreminjast, Jan., DZ.
  27. izpreminjȃva, f. der Wechsel, Cig., Jan.; i. letnih časov, Zora; die Variation, Jan.; i. glasu, die Modulation der Stimme, Jan.
  28. izpreminjȃvčək, -čka, m. = izpreminavček, der Schillerfalter, Jan.
  29. izpreminjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, Cig. (T.).
  30. izpreminjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izpreminjati, Cig.
  31. izpremišljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = premišljevati, Valj. (Rad); — 2) i. se, vb. impf. ad izpremisliti se, Z.
  32. izpremlájavəc, -vca, m. kdor se pri delu le izpremlaja, Gor.
  33. izpremlajeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = izpremlajati se, sich verjüngen, Jan.
  34. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  35. izpreobračȃvəc, -vca, m. der Bekehrer: i. nevernikov, der Heidenbekehrer, Cig.; — der Proselytenmacher, Jan.
  36. izpreobrnı̑təv, -tve, f. die Bekehrung.
  37. izprerokováti, -ȗjem, vb. pf. = izprorokovati, Dalm.- C.
  38. izprevȃjati, -am, vb. impf. ad izprevoditi; 1) hin- und herführen; herumführen; konje izprevajajo po vožnji, da se polagoma ohlade, jvzhŠt.; — 2) begleiten, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; mrtveca i., eine Leiche begleiten, BlKr.- M.; duhovnik izprevaja, der Priester hält ein Begräbnis ab, BlKr.
  39. izprevȃjavəc, -vca, m. der Begleiter, Mur., Valj. (Rad).
  40. izprevȃjavka, f. die Begleiterin, Mur., Raič ( Let.).
  41. izprevȃžati, -am, vb. impf. spazieren fahren ( trans.), Jan.; i. se, spazieren fahren ( intr.), Jan.
  42. izprevẹ̑da, f. das Zusichkommen, die erlangte Einsicht, C.
  43. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
  44. izprevẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) sich eines andern besinnen: zur Besinnung kommen, C.; — 2) sich versehen, irren, fehlen: da se ne izpreveš, C.; — 3) muthwillig, übermüthig werden, ogr.- C.; v dobroti se i., ogr.- Let.
  45. izprevẹdı̑ja, f. = izprevednost, ogr.- Valj. (Rad).
  46. izprevẹdnják, m. muthwilliger, unbesonnener, leichtsinniger Mensch, ogr.- C., M.
  47. izprevẹ́dnost, f. 1) der Leichtsinn, C.; — 2) der Muthwille, die Bosheit, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  48. izprevẹdováti, -ȗjem, vb. impf. leichtsinnig, muthwillig sein, ausgelassen leben, ogr.- C., M.; z ženskami i., C.
  49. izprevedríti se, -ím se, vb. pf. = prevedriti se, heiter werden, Z., Notr.
  50. izprevìd, -vída, m. die Einsicht, das Ermessen, Cig., Jan.; po izprevidu, prepuščeno je njegovemu izprevidu, DZ.
  51. izprevı̑dək, -dka, m. = izprevid, Jan., DZ.
  52. izprevídən, -dna, adj. = previden, einsichtsvoll, verständig, Cig., Jan.
  53. izprevídẹti, -vı̑dim, vb. pf. zur Einsicht gelangen, einsehen.
  54. izprevídnost, f. die Einsicht, die Klugheit, Cig., Jan.
  55. izprevíjati, -am, vb. impf. hin und her winden, biegen: ako kositer izprevijaš, škriplje, Erj. (Min.); i. si lase, C.
  56. izprevı̑tək, -tka, m. die Locke, C.
  57. izprévod, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Geleite, Cig., Jan., C.; v i. vzeti, als Escorte verwenden, DZ.; — die Leichenbegleitung, das Leichenbegängnis, der Conduct, C., BlKr.; pogrebni i., Cig.; ein festlicher Aufzug, Guts., Cig., Jan., nk.; die Procession, V.-Cig., Let., LjZv.; tudi: izprevòd, -vǫ́da.
  58. izprevǫ̑dba, f. die Begleitung, Jan.
  59. izprevǫ́dən, -dna, adj. Geleits-, Cig., Jan.; izprevǫ̑dni nadpis, die Begleitsadresse, DZ.; izprevodni list, der Geleitschein, Jan.
  60. izprevodı̑telj, m. der Geleitsmann, Mur.; = izprevodnik, der Conducteur, nk.; — der Leichenbegleiter, ogr.- C.
  61. izprevóditi, -vǫ́dim, vb. pf. das Geleite geben: i. koga, Cig., Jan.; — umherführen, Jan.; i. konja po vožnji, da se počasi ohladi, jvzhŠt.
  62. izprevǫ̑dnica, f. der Geleitschein, DZ.
  63. izprevǫ̑dnik, m. 1) der Theilnehmer an einem Geleite, Cig., Jan., DZ.; izprevodniki, die Geleitsleute, Cig.; die Leichenbegleiter, C.; — 2) der Conducteur, Cig., Jan., C., nk.
  64. izprevodnína, f. das Geleitsgeld, Cig.
  65. izprevǫ̑dstvọ, n. die Geleitschaft, Cig., Jan.
  66. izprevòj, -vǫ́ja, m. der Leichenconduct, BlKr.- Cig., C., Mik.; pogrebni i., Jan.; tudi: izprévoj, Valj. (Rad), BlKr.
  67. izprevóziti se, -vǫ́zim se, vb. pf. eine Spazierfahrt machen, Jan.
  68. izprevráčanje, n. das Verkehren, das Verdrehen, Cig.; i. zgodovine, die Geschichtsfälschung, SlN.
  69. izprevráčati, -am, vb. impf. ad izprevrniti; verkehren; verdrehen: i. resnico, pravico, Cig., Jan.; i. besede, Cig. (T.).
  70. izprevračȃvəc, -vca, m. der Verdreher: i. besed, Cig.
  71. izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
  72. izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).
  73. izprevȓžək, -žka, m. die Veränderung, C.; — die Entartung, Jan.; — die Abart, die Spielart, Cig., Jan., C.
  74. izpričávanje, n. 1) das Bezeugen; — 2) das Entschuldigen, kajk.- Valj. (Rad).
  75. izpričávati, -am, vb. impf. ad izpričati, = izpričevati; 1) bezeugen; — 2) entschuldigen, Mur.; i. se, sich entschuldigen, C.; i. se komu, sich bei jemandem entschuldigen, Let.
  76. izpričeválọ, n. das Document, das Zeugnis, Mur., Cig., Jan., nk.; i. uboštva, das Armutszeugnis, Cig.
  77. izpričevȃnje, n. 1) das Bezeugen, das Erweisen; — 2) das Entschuldigen, M.
  78. izpričeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpričati; 1) bezeugen, beweisen, darthun; — 2) entschuldigen, i. se, sich zu rechtfertigen suchen, sich entschuldigen, Jan.
  79. izpričevȃvəc, -vca, m. der Bezeuger, Cig.
  80. izpričljìv, -íva, adj. erweislich, Cig., Jan.; pogl. izpričen.
  81. izprídigovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu predigen, auspredigen.
  82. izpridováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi, Jan.; pogl. izprijevati.
  83. izprijeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi.
  84. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
  85. izprorokováti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Prophezeien zuende kommen, ausweissagen, Cig., Dalm.
  86. izprosljìv, -íva, adj. = izprosen, Cig.
  87. izprostı̑təv, -tve, f. die Dispens, Cig.
  88. izprostı̑tva, f. = izprostitev, C.
  89. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
  90. izpróvod, -vǫ́da, m. = izprevod, Jan., C.
  91. izpȓva, adv. = iz prva, anfangs, nk.; — prim. sprva.
  92. izpsováti, -ȗjem, vb. pf. ausschelten, ausschimpfen, Jan., nk.; — i. se, sich ausschimpfen, Cig.
  93. izpuhtẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpuhteti, Jan.
  94. izračunávati, -am, vb. impf. ad izračunati, Cel. (Ar.).
  95. izravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) perilo i., mit dem Zusammenlegen der Wäsche fertig werden; prim. ravnati; — 2) eben machen, ebnen; i. pot, gredo.
  96. izravníti, -ím, vb. pf. eben machen, Cig.; gerade machen, Cig. (T.); i. reki strugo, DZ.
  97. izravnovȃnje, n. das Ebnen.
  98. izravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad izravnati; ebnen.
  99. izravnovȃvəc, -vca, m. kdor kaj izravnuje, n. pr. rogove za glavnike, Cig.
  100. izrazoslǫ́ven, -vna, adj. terminologisch, Cig.

   8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA