Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (90.987-91.086)

  1. trǫ̑jka, f. 1) die Drei, der Dreier; — 2) eine Zahl von dreien, das Kleeblatt ( fig.), Cig., LjZv.; — 3) das Dreigespann, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — 4) trojko biti = na tri zvonove pritrkavati, Cig.
  2. trǫ̑jklja, f. die Drei (Ziffer), Cig., Jan.
  3. trọ̑jnik, m. dreidrähtiger Zwirn, der Drillich, Mur., Cig., Jan., Met.
  4. trojnoosę̑bən, -bna, adj. dreieinig: trojnoosebni Bog, Cv.
  5. trọ̑jnost, f. die Dreiheit, Cig.
  6. trǫ̑jški, adj. Drillings-, Mur.
  7. trokǫ́tən, -tna, adj. dreieckig, Jan. (H.).
  8. trokǫ̑tje, n. das Dreieck, Jan. (H.).
  9. trokr̀p, -kŕpa, adj. = iz treh krp: trokȓpi jajčnjak (pri rakovi samici), Erj. (Izb. sp.).
  10. trǫ́la, f. ein ungeschicktes Weibsbild, Jan., M., Kr.; — prim. bav. trol, kor.-nem. tralle, troale, plumpe, dumme Person.
  11. trolẹ́tən, -tna, adj. = trileten, Levst. (Močv.).
  12. trolíčən, -čna, adj. dreiförmig, Jan. (H.).
  13. trolìst, -lísta, adj. dreiblätterig, Jan. (H.).
  14. trolı̑stnat, adj. = trolist, Jan. (H.).
  15. trǫ̑lj, m. 1) die Hummel (bombus sp.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. trot 1), (drolj) Dol.- Erj. (Torb.).
  16. tromár, -rja, m. die Nelke (dianthus), Jan., Z., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. tremur.
  17. trǫ̑mba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; dober dušni pastir je grmeča tromba grešnikom, Slom.; — 2) die Wasserröhre, C.; — das Brunnenrohr, Rez.- C., Vrtov. (Km. k.); — die Pumpe, Cig., Nov.; — 3) das Stiefelrohr, Rez.- C.; — 4) ein hölzerner Mörser, C.; — 5) morska, peščena t., die Wasser-, Sandhose, Jan. (H.); pogl. troba 3); — prim. it. tromba, die Trompete, die Wasserpumpe.
  18. trǫ̑mbati, -am, vb. impf. pumpen, Cig., nk.
  19. tromír, -ra, m. das Getöse, der Lärm, C.
  20. tromírati, -am, vb. impf. tosen, lärmen, C.
  21. trǫ̑mpa, f. = tromba 2), die Pumpe: s trompo se voda kala, Notr.
  22. tronı̑tnik, m. der Drillich, Jan. (H.).
  23. tronòg, -nǫ́ga, adj. dreifüßig, Jan. (H.).
  24. tronọ̑žje, n. der Dreifuß, Jan. (H.).
  25. 1. trǫ̑p, m. die einmalige Ladung der Weinpresse, der Presskuchen, C., M., Dol., BlKr.; koliko tropov si že naprešal? Dol.
  26. 2. tròp, trópa, m. die Schar; Bliža se pogrebcev trop, Preš.; — prim. nem. der Trupp.
  27. 3. trōp, m. prenos, der Tropus, Cig. (T.).
  28. 4. tròp, trópa, m. = 2. trap, SlGor.- C., Z.
  29. trópa, f. die Schar, der Schwarm; trope ovac, Škrinj.; — prim. nem. die Truppe, it. truppa.
  30. tropár, -rja, m. der Besitzer einer Schafherde, Bes.
  31. tropáti, -ȃm, vb. impf. = trepati, schlagen, klopfen, C., Z.
  32. tropìč, -íča, m. dem. 2. trop, eine kleine Schar, Valj. (Rad).
  33. trōpičən, -čna, adj. povratniški ( geogr.), prenesen ( stil.), tropisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  34. tropína, f. ein Trebertheilchen; tropine, die Treber; vinske, maslene, oljne tropine.
  35. tropı̑njak, m. mesto, kjer so tropine, kajk.- Valj. (Rad).
  36. tropı̑nščnica, f. der Tresterwein, Mur.; — = tropinovec, der Tresterbrantwein, Mur.
  37. trópoma, adv. scharenweise.
  38. tropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. trampeln, C.; = ropotati, BlKr.- DSv.
  39. trorẹ̀z, -rẹ́za, adj. dreischneidig, Jan. (H.).
  40. trǫ̑s, m. 1) das Beben, Blc.-C.; — 2) trosi so klična zrnca, po katerih se množe tajnocvetke, die Keimkörner, die Sporen, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  41. trǫ̑sək, -ska, m. dem. tros; = klično zrnce, das Keimkorn, troski, die Sporen, Zv.
  42. trosı̑łnik, m. die Sandbüchse, Hip. (Orb.).
  43. trosíšče, n. das Sporenlager, Cig. (T.).
  44. trǫ́siti, -im, vb. impf. 1) streuen, ausstreuen; cvetje t.; gnoj t. po njivi; — denar t., Geld ausstreuen, verzetteln; — 2) = tresti, erschüttern, schütteln, Mur., vzhŠt., ogr.; — t. se, zittern, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., ogr.
  45. trǫ̑sje, n. coll. die Sporen, Tuš. (B.); — prim. tros.
  46. trǫ̑sk, m. 1) = troska 3), die Hügelerdbeere, Met.; — 2) pl. troski, die Schmalz- oder Butterhefe, vzhŠt., jvzhŠt.
  47. trǫ̑ska, f. 1) der Bodensatz, die Hefe, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; bes. die Schmalzhefe, Savinska dol.; — das Schmalzmus (= maselnik), Luče, Rogatska ok. ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) die Schlacke, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); ( hs.); — 3) die Hügelerdbeere (fragaria collina), Erj. (Rok.); tudi: die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.), Erj. (Torb.).
  48. trǫ̑skalica, f. die Hügelerdbeere (fragaria collina), Malhinje- Erj. (Torb.).
  49. trǫ̑skast, adj. schlackig, Erj. (Min.).
  50. trǫ̑snica, f. = trosocvetka, Zv.
  51. trǫ̑snik, m. der Sporenschlauch (sporangium), Cig. (T.), Tuš. (B.).
  52. trostràn, -strána, adj. dreiseitig, Jan. (H.).
  53. trostròk, -strǫ́ka, adj. dreifältig, Jan. (H.).
  54. trošák, m. die Schar: t. rac, LjZv.
  55. trošárski, adj. verschwenderisch, Mik.
  56. troščína, f. ein Trebertheilchen, C.; pl. troščine, die Treber: z. B. die Honigtreber, die Wachstreber, Mur., C.; vosek in troščine, Danj. (Posv. p.).
  57. troščı̑nje, n. coll. die Treber ( z. B. von gepresstem Obst), C.
  58. trǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. troški, die Kosten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.
  59. trǫ́šən, -šna, adj. 1) trǫ̑šni obsojevači, die Splitterrichter, Krelj; — 2) krümelig, Jan. (H.); — 3) viele Ausgaben verursachend: trošno poslopje, Svet. (Rok.).
  60. 2. trošénje, n. das Verbrauchen, der Aufwand.
  61. tróšica, f. dem. troha; das Splitterchen; — ein kleines Theilchen: hlipna t., DSv.; — das Bisschen, Mur., Cig., Jan.
  62. trošilíšče, n. der Verbrauchsort, der Consumort, DZ.
  63. trošíti, -ím, vb. impf. Ausgaben machen, verausgaben; t. po krčmah, C.; veliko denarja t.; — aufwenden, consumieren; kruh, mleko t., ogr.- C.; dosti drv t., C.; — vergeuden: t. ure i ure, kajk.- Valj. (Rad).
  64. 1. trǫ̑ška, f. = trošica, das Bisschen, Mur., C. ( Vest.).
  65. 2. trǫ̑ška, f. das Streufutter für Hühner, ogr.- Valj.
  66. trošník, m. der Zehrer, Guts.- Cig.
  67. 1. trǫ̑t, m. 1) die Drohne, die Brutbiene; — 2) der Schmarotzer, der Parasit, Gor.- Mik.
  68. 2. trǫ̑t, m., V.-Cig., Rib.- Mik., pogl. 1. trod.
  69. 3. trǫ̑t, m., Cig., C., pogl. 2. trod.
  70. 4. trot, m. der Kelterbaum, Guts.; — die Presse, C.; — prim. nem. Trotte = Kelter.
  71. trota, f. die Trud, Jan.; — iz nem.
  72. trǫ̑tar, -rja, m. der Schmarotzer, der Parasit, Jan. (H.).
  73. trotáriti, -ȃrim, vb. impf. als ungebetener Gast schmarotzen, Polj.; — prim. 1. trot 2).
  74. 1. trǫ̑tən, -tna, adj., Mur., Cig., pogl. trotji.
  75. 2. trǫ̑tən, -tna, adj., C., pogl. troden.
  76. trǫ́titi, -im, vb. impf. schmarotzen, Gor.- Mik.
  77. trǫ̑tji, adj. Drohnen-, Cig., Levst. (Beč.).
  78. trǫ̑tnat, adj., vzhŠt.- C., pogl. trodnat.
  79. trǫ̑tnica, f. = 1. trot 1), die Drohne, Mur.; die Drohne, die statt der Königin ausgebrütet wird, Gol.- Valj. (Rad).
  80. trozòb, -zǫ́ba, m. = trizob, Jan. (H.).
  81. trozòb, -zǫ́ba, adj. dreizähnig, dreizackig, Jan. (H.).
  82. tŕpati, -am, vb. impf. stopfen: Cig.; z jedmi t. želodec, ZgD.; — hs.
  83. trpè, -ę́ta, m. der Dulder, Cig.
  84. tȓpəc, -pca, m. der Dulder, Cig., Jan., C.; vdove in sirote in druge trpce v nadlogah obiskovati, Ravn.- Valj. (Rad).
  85. trpę́čnost, f. die Dauerhaftigkeit, Cig., Jan.
  86. tŕpək, -pka, adj. herb; trpke hruške, trpko vino.
  87. tŕpən, -pna, adj. leidend, passiv, Cig., nk.; trpna oblika, die Passivform, Levst. (Sl. Spr.), nk.; trpni upor, der passive Widerstand, Erj. (Izb. sp.).
  88. trpẹ̑nje, n. 1) = trpljenje, das Leiden, Jan. (H.); — 2) die Dauer, C.
  89. trpentı̑nka, f. der Terpentinbaum, Ravn.- Valj. (Rad); — die Frucht desselben, Cig.
  90. trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
  91. tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.- Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.
  92. trpežíti, -ím, vb. impf. quälen, C.
  93. trpę́žnost, f. die Dauerhaftigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), jvzhŠt.
  94. trpíka, f. neka vrsta prav trpkih hrušek, C., BlKr.
  95. trpínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. quälen, martern.
  96. trpı̑nəc, -nca, m. = trpin, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); trpince motiti in jim manjšati bolečine, Slom.
  97. trpı̑nka, f. die Leidende, die Dulderin, Mur., Cig., Jan., C., Cv.
  98. tŕpkast, adj. herblich, Cig.
  99. trpkǫ̑ča, f. = trpkost, kajk.- Valj. (Rad).
  100. trplję́nəc, -nca, m. der Leidende, der Dulder, M., Z.

   90.487 90.587 90.687 90.787 90.887 90.987 91.087 91.187 91.287 91.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA