Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (90.387-90.486)
-
trapēz, m. das Trapez, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
-
trapezoīd, m. das Trapezoid, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
-
trȃpež, m. der Dummkopf, der Tölpel, der Narr, Cig., C., Mik.
-
trapíca, f. die Thörin, die Närrin, Cig., Jan., Zora.
-
trapìč, -íča, m. der Quäler, der Bedrücker, Jan.
-
trapíłən, -łna, adj. quälend, Cig.
-
trapı̑łnica, f. die Marterkammer, Jan. (H.).
-
trapílọ, n. 1) das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., C., LjZv.; — 2) die Marter, Jan.
-
1. trápiti, trȃpim, vb. impf. quälen, martern, Habd.- Mik., Mur., Cig. (T.), ogr.- C., Mik.; trapljen od nečistih duhov, Trub.; muke nas trapijo, C.; glad me trapi, C.; zob me je trapil vso noč, Kras- Erj. (Torb.); bolezen me trapi, Svet. (Rok.); svoje telo t., seinen Leib abtödten, kasteien, C.; svetci so svoje telo trapili, C.
-
2. trápiti, -im, vb. impf. 1) = trapati 3), zum Besten haben, narren, M., Gor.; — nalašč se trapi, er lässt sich zum Narren gebrauchen, V.-Cig.; — 2) närrisch sein, V.-Cig.
-
trapížiti, -ı̑žim, vb. impf. närrisch sein, V.-Cig.
-
trȃpkast, adj. dümmerlich, Cig.
-
trȃplja, f. die große Trappe (otis tarda), Frey. (F.).
-
trȃpljenəc, -nca, m. der Gequälte, der Leidende, C.
-
trȃpljenik, m. = trapljenec, C.
-
trápljenje, n. das Martern, das Quälen, C., kajk.- Valj. (Rad); tudi trapljénje, kajk.- Valj. (Rad).
-
trȃpnik, m. = trapni klin pri vozu, Hal.- C.; — prim. trap, f.
-
trapọ̑st, f. die Albernheit, die Dummheit, die Thorheit, Mur., C.
-
trapóta, f. die Thorheit, C.
-
1. tráta, f. nutzlose Verwendung, Svet. (Rok.); v trato gre, es wird vergeudet, es geht verloren, C., Svet. (Rok.).
-
2. tráta, f. der Rasenplatz, der Anger, der Rasen; — prim. srvn. tratte, bav. trat f. die Viehtrift, Mik. (Et.).
-
trȃtarica, f. koza tratarica je ona, ki se pase okolo hiš, a ne hodi po leti v planino, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
-
trátina, f. der Rasen, der Anger, die Flur; pred kočo in na obe plati se je razgrinjala lepa tratina, Jurč.; mlajši so posedli na tratino, DSv.
-
trátinat, adj. rasig, Cig., Let.
-
trátinica, f. dem. tratina, kajk.- Valj. (Rad).
-
trátinščica, f. das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.).
-
trátiti, -im, vb. impf. unnütz verwenden, vergeuden, verschwenden; denarje, čas t., tudi: t. s čim: z maslom trati.
-
trȃtnat, adj. rasig, Jan. (H.).
-
trȃtnica, f. 1) das Rasenstück, der Rasen, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Wasser zur Bewässerung der Wiesen, Jan.; — 3) das Rispengras (poa pratensis), Cig., Nov., Glas., Vrt.; — = tratinščica, das Gänseblümchen, vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad).
-
1. trȃtnik, m. der Verschwender, Cig.
-
2. trȃtnik, m. die Pfingstnelke, C.
-
trȃtnjak, m. = 2. tratnik, die Pfingstnelke, C.
-
trátor, m. = ščir, der Amarant (amarantus), Z., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — hs.
-
trȃtrman, m., Valj. (Rad), pogl. tatrman.
-
tŕba, f. der Tölpel, C.
-
trbáč, m. = trba, C.
-
trbàn, -ána, m. 1) ein wenig behauener Baumstamm, Z.; — 2) der Tölpel, C.; (tarban, der Lümmel, Guts.).
-
tŕbast, adj. 1) knollig: t. kruh, C.; — 2) plump, ungeschickt, Z.
-
tŕbati, -am, vb. impf. dumm einhergehen, trotteln, C.
-
trbonǫ̑žəc, -žca, m. trbonožci, die Schnecken oder Bauchfüßler (gasteropoda), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
-
trboplúta, f. ribe trboplute, die Bauchflosser, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
trbosáti, -ȃm, vb. impf. ad trbosniti; plumpen, C.; — z vrati t., die Thüren zuschlagen, Gor.; — mit Geräusch schlagen, M.; — rütteln, C.
-
trbósniti, -ǫ̑snem, vb. pf. plumpen, Z.; škaf vode t. v koga, Bes.; t. koga, jemandem einen derben Schlag versetzen, Gor.- M.
-
tŕca, f. = kosec, der Star (sturnus), C.
-
tŕcalica, f. 1) das Rebhuhn (perdix), C.; — 2) = trca, C.
-
trcálọ, n. der Thürklopfer, C.
-
1. tŕcati, tȓcam, vb. impf. 1) klopfen, C.; — z nogo t., stampfen, C.; — 2) vreče t., Säcke beuteln, C.; štrene t. (ausschwingen), Z.; — prim. trkati.
-
2. tŕcati, tȓcam, vb. impf. Laute hören lassen wie z. B. das Rebhuhn, der Wachtelkönig (trc, trc), C.
-
tŕcəlj, -clja, m. = štrcelj, der Baumstrunk, vzhŠt.- C.
-
tȓcka, f. 1) die Wachtel, C.; — 2) das Rebhuhn, C.
-
trcljáti, -ȃm, vb. impf. = turčati, Navr. (Let.).
-
trč, adj. ( indecl.?) = trčen, benebelt, Prim.- Štrek. (Let.).
-
trčák, m. die Fraisen, zapŠt.- DSv.
-
tŕčati, -am, vb. impf. = turčati, s pirhom ob pirh trkati za igro, Notr.
-
tŕčati, -ím, vb. impf. im Wuchse nicht weiter kommen (o drevesu), Fr.- C.; — stecken: v blatu t., Hal.- C.
-
tȓčək, -čka, m. der Baumstrunk, der Baumstock, C., kajk.- Valj. (Rad).
-
tŕčiti, tȓčim, vb. pf. 1) anstoßen; t. ob kaj, an etwas stoßen: z glavo ob zid, v zid t.; čoln je trčil ob skalo; — t. s kozarcem ob kozarec, beim Trinken anstoßen; t. s kom, mit jemandem anstoßen; — t. se, anstoßen; sich durch Anstoßen verletzen; — 2) klopfen: na prsa trikrat t., Burg.; — 3) trčen, benebelt, berauscht; — rappelig.
-
tȓčka, f. das Haselhuhn, Habd.- Mik.; — prim. trcka.
-
tȓčkati, -am, vb. impf. sanft klopfen, C.
-
tȓčko, m. deček, ki se hoditi uči, C.
-
tȓčljaj, m. der Stoß, ZgD.
-
trčljáti, -ȃm, vb. impf. = trcljati, turčati, Navr. (Let.).
-
tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.
-
trdáča, f. = trdo jabolko, trda hruška, kajk.- Valj. (Rad).
-
trdák, m. der Geizhals, Valj. (Rad).
-
trdánjək, -njka, m. der Eiterpfropf, Valj. (Rad).
-
tŕdəc, -dca, m. trdci, die Sklerite ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.).
-
trdẹlíka, f. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.), Notr.
-
tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.- C.
-
trdẹ́ti, -ím, vb. impf. hart werden, Jan. (H.).
-
trdíca, f. 1) neka hruška, Podkrnci- Erj. (Torb.); — neko jabolko, C., M., Koborid- Erj. (Torb.); — die Knorpelkirsche, Z.; — 2) = škrob, die Stärke, C., Npes.-K.
-
trdíka, f. = kostenika, pesika, das Beinholz, die Rainweide, C.; — neko jabolko, Mur., C., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — neka breskev, C.
-
trdíkast, adj. härtlich, Cig. (T.), M.
-
trdíłən, -łna, adj. bejahend, affirmativ, Cig. (T.), C.; — assertorisch, Cig. (T.).
-
trdı̑łka, f. neko jabolko, Šebrelje na Goriškem- Erj. (Torb.).
-
trdílọ, n. 1) škrob, die Stärke, ogr.- C.; — 2) die Behauptung, Cig.; — der Grundsatz, C.
-
trdı̑n, m. ein hartherziger, unbeugsamer Mann, Svet. (Rok.); — der Geizhals, C.
-
trdína, f. 1) = trdost, die Härte, Cig., Jan.; — 2) die Verhärtung, Cig., Jan.; t. v vimenu, C.; trdine v pljučih, Strp.; — 3) fester Boden, fester Untergrund, Cig. (T.); ( opp. močvirje), Svet. (Rok.); — 4) nebeška t., das Himmelsgewölbe, das Firmament, Mur., Cig., Jan.; — 5) die Festung, ogr.- M.; — 6) = ledina, Danj.- M.; — eine Herbstwiese (die nur einmal gemäht wird), Cig.; — 7) = trda trava, Gor.
-
trdı̑nka, f. eine hartherzige Frau, M.
-
tŕditi, -im, vb. impf. 1) hart machen, härten; t. se, hart werden; — stärken: obleko t., ogr.- C.; — abhärten, Cig., Jan.; — 2) fest machen, befestigen, Cig.; na stropnico čebele trdijo satove, Levst. (Beč.); — 3) in gutem Stande erhalten: poslopja t., Levst. (Pril.); streho t., Z.; = braniti: Savl je Abnerjevo hišo trdil, Dalm.; — ausbessern: raztrgane škornje t., Levst. (Zb. sp.); — prijateljstvo, sosesko t., Freundschaft, gute Nachbarschaft pflegen, Cig.; Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolenjsko pravico! Npes.-K.; — 4) bekräftigen, versichern, behaupten; t. komu kaj, jemanden versichern; svojo t., auf seiner Meinung bestehen, beharren; — vero t., einen Glauben bekennen, Z., DZ.
-
tȓdkast, adj. härtlich, Mur., Cig.
-
trdljàt, -áta, adj. = trdkast, Mur., Cig.
-
trdníca, f. das Harte im Geschwür, Jan., C.
-
trdnína, f. der Continent, Cig., Jan.
-
tŕdniti, -im, vb. impf. befestigen, C.
-
tȓdnja, f. = trditev, die Behauptung, Cig. (T.), Nov.
-
trdnják, m. = tolar, Glas., ZgD.
-
trdnóba, f. die Festigkeit, Cig., Jan., M., Levst. (Cest.); pravica ino pravda je tvojega stola trdnoba, Dalm.; Gospod je trdnoba v času nadloge, Dalm.
-
trdnokòst, -kǫ́sta, adj. = trdnih kosti, Levst. (Zb. sp.).
-
trdnọ̑st, f. 1) die Festigkeit; t. v roki, die Sicherheit, die Gewissheit der Hand, Cig.; — die Rüstigkeit; — 2) die Kargheit, Mur.
-
trdnóta, f. die Festigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
trdóba, f. die Härte, Dict., Mur., Cig., Jan.
-
trdóbən, -bna, adj. hart, Jan.
-
trdǫ̑ča, f. = trdost, (tvrd-) kajk.- Valj. (Rad).
-
trdogǫ́bčən, -čna, adj. t. konj, ein maulhartes Pferd, Bleiw.- Cig.
-
trdokljúnast, adj. mit hartem Schnabel, Preš.
-
trdokljȗnski, adj. = trdokljunast, Preš.
-
trdokǫ́rən, -rna, adj. hartnäckig, halsstörrig, Mur., Cig., Jan., nk.; trdokorno se držati pravil, LjZv.; najtrdokornejša nejevera, LjZv.
-
trdokǫ́rnost, f. die Hartnäckigkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
-
trdokǫ́rščina, f. = trdokornost, vzhŠt.
89.887 89.987 90.087 90.187 90.287 90.387 90.487 90.587 90.687 90.787
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani