Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (90.287-90.386)

  1. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  2. tóriti, tǫ́rim, vb. impf. verstreuen, verzetteln, Mur., Jan., Mik., vzhŠt.
  3. tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.
  4. tōrkla, f. die Presse, Vrtov. (Vin.); — prim. it. torcolo, bav. torkel, f., C.
  5. tǫ̑rklja, f. 1) = torka, C., M.; — 2) psovka nerodni ženski, SlGor.- C.
  6. tōrkula, f. die Ölpresse, Mik.; — prim. torkla.
  7. toromèr, -mę́ra, m. der Reibungsmesser, Cig. (T.).
  8. tōrta, f. sladčičarsko pecivo, die Torte.
  9. tōrtar, -rja, m. der Tortenbäcker, Cig.
  10. toška, adv. soeben, Drežnica ( Tolm.); — prim. točkar.
  11. tǫ́ta, f. = povesmo, Guts., Cig.
  12. tǫ̑ta, adv. = todtam, hierhin, Rož.- Kres, KrGora, vzhŠt., ogr.- C.
  13. tǫ̑taj, adv. = tota, C., Guts. (Res.).
  14. 1. tǫ̑ti, pron. = ta, dieser, Št.- Cig., Mur., ogr.- C., Rož.- Kres, KrGora.
  15. 2. toti, conj. zwar: toti — pa, zwar — aber, ogr.- C.
  16. tǫ̑tka, f. dem. tota; = povesmo, Kor.- C.
  17. totȗdi, adv. = 2. tudi, todi, kurzvorher, Notr.- Cig.
  18. tozdàčka, adv. = todi, ravnokar, soeben, vzhŠt.- C.
  19. tozdàka, adv. = tozdačka, vzhŠt.- C.
  20. tozę̑məc, -mca, m. der Inländer, Cig. (T.).
  21. tozę̑mski, adj. inländisch, Cig. (T.), DZ.
  22. tožáriti, -ȃrim, vb. impf. viel klagen: t. o slabi letini, LjZv.; t. koga, jemanden klagen, Processe gegen ihn führen, t. se, processieren, Processe führen.
  23. tóžba, f. die Klage; die gerichtliche Klage; tožbo podati, die Klage erheben, Cig.; tožbo pognati pred sodnika, Levst. (Pril.); = tožbo sprožiti, DZ.; pod tožbo biti, im Anklagestand sein, Cig.; tožba je ostala mrtva, der Process wurde sistiert, Ip.
  24. tóžbənica, f. die Klageschrift, Jan. (H.).
  25. tóžbənik, m. = tožnik, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  26. tǫ̑žəc, -žca, m. der Kläger, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  27. tǫ́žən, -žna, adj. 1) Klage-; tǫ̑žno pismo; tožni dan, der Amtstag vor dem Gerichte; — 2) = otožen, traurig, Rez.- C.; melancholisch, Cig., nk.; ( prim. tužen).
  28. tožíłən, -łna, adj. Klage-, Cig.; — klagbar, Jan. (H.).
  29. tožı̑łnik, m. der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.
  30. tožı̑telj, m. = tožnik, der Kläger, Jan., nk.
  31. tožı̑teljica, f. = tožnica, die Klägerin, nk.
  32. tožı̑teljski, adj. Kläger-, klägerisch, nk.
  33. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
  34. tožník, m. der Kläger; brez tožnika ni sodnika, Cig.
  35. tožnomı̑səlje, n. der Trübsinn, Cig. (T.).
  36. tǫ́žnost, f. die Traurigkeit, die Betrübnis, Rez.- C., nk.; — die Melancholie, M.
  37. tožúh, m. der Klagebold, Cig.
  38. tožȗn, m. der Klagebold, Cig.
  39. tràb, trába, m. ein Arm des vorderen oder hinteren Wagenzwiesels, der Wagenschere, vzhŠt., BlKr.; pl. trabi, der Wagenzwiesel, die Wagenschere, Cig., vzhŠt.
  40. trábəlj, -blja, m. = trabje, Lašče- Erj. (Torb.).
  41. trȃbje, n. oni del voza, ki je vtaknjen med podvoz in med oplen, die Wagenschere, der Zwiesel: zadnje t., sprednje t., Cig., Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.), BlKr., (trabję̑, -ę̑sa, Notr.- Cig., Loški Potok- Erj. [Torb.], trobje, -esa, Rib.- Mik., trebje, -esa, Tolm.- Erj. [Torb.]).
  42. trabljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plaudern, Gor.; — prim. trobiti, trobuzljati.
  43. trȃblje, -bəlj, f. pl. = trabje, Cig., C., Dol.
  44. trabúza, f. die Plaudertasche, Mur., Z.
  45. trabúzati, -am, vb. impf. = trabljati, C., Z.
  46. trabúzgati, -am, vb. impf. = trabljati, Andr.
  47. trabuzljáti, -ȃm, vb. impf. = trabljati, Ig, Gor.
  48. tráca, f. irdene Bratpfanne, Hal.- C.
  49. trácəlj, -clja, m. 1) die Tresse, die Borte, C.; — 2) der Halszapfen des Schweines, vzhŠt.- C.
  50. trackáti, -ȃm, vb. impf. vertröpfeln, verstreuen, Z.; — verzetteln, verschwenderisch gebrauchen, Z., Polj.
  51. tráča, f. = terača, oterač, das Handtuch, Mur., Cig., C., Met., Črni Vrh ( Notr.)- Mik., Gor.; z nekakšno tračo so kelih otirali, Burg.
  52. tráčica, f. dem. trača, Burg.
  53. tračíšče, n. der Strahlpunkt, Cig. (T.).
  54. trȃčje, n. 1) coll. Bänder, Bes.; — 2) = bobova ali fižolova slama, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); = drobne bekove šibice, GBrda.
  55. trafikānt, m. prodajavec, der Trafikant.
  56. tragānt, m. neka smolasta tvarina, der Tragant.
  57. trágati se, -am se, vb. impf. traga se mi = utraga me, toži se mi, ne ljubi se mi, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; — prim. nem. träge.
  58. trȃge, f. pl. 1) die Trage; mrtvaške trage; — 2) (zaničljivo) = dolge noge, Trst. (Let.); — iz nem.
  59. trāgičən, -čna, adj. tragediji primeren, tragisch, Cig., Jan., nk.
  60. trāgik, m. der Tragiker, Cig., Jan., nk.
  61. tragikōmičən, adj. žalostno-vesel, tragikomisch.
  62. tragljáč, m. psovka človeku dolgih nog, ob Muri in Ščavnici- Trst. (Let.), Valj. (Rad); — prim. trage = dolge noge, Trst. (Let.).
  63. trájanje, n. die Dauer, Cig. (T.).
  64. trájati, -jam, (-jem), vb. impf. dauern, anhalten, Dol.- Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
  65. trájən, -jna, adj. dauerhaft, C., nk.
  66. trájnost, f. die Dauerhaftigkeit, Cig. (T.), nk.
  67. trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.- Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.- Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.- Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
  68. trakáča, f. der Regenbogen, Dalm., Kast.- C.
  69. trákana, f. kozje ime, Krn, Bača- Erj. (Torb.).
  70. trȃkar, -rja, m. 1) der Bandmacher, Cig., M.; — der Bandhändler, Cig., Jan.; — 2) neki ponočni metulj: rdeči t., das rothe Ordensband (catocala elocata), modri t., das blaue Ordensband (catocala fraxini), Erj. (Ž.).
  71. trȃkarčək, -čka, m. dem. trakar; ein kleiner Bandhändler, Cig.
  72. trȃkarica, f. die Bandhändlerin, Cig., Jan.
  73. trakarı̑ja, f. der Bandhandel, Cig., Jan.
  74. trakáriti, -ȃrim, vb. impf. den Bandhandel treiben, Cig., Jan.
  75. trakárnica, f. die Bandfabrik, Cig., Jan.
  76. trȃkarski, adj. Bandhändler-, Cig.
  77. trȃkast, adj. 1) bandähnlich, Band-, Cig.; bandförmig gestreift, Cig.; trakasta mavrica, Trst. (Let.); — 2) trakasta svinja (mit einem Halszapfen), C.; — 3) strahlig, Cig. (T.).
  78. trákəlj, -klja, m. 1) die Quaste, C.; — das Stockband, vzhŠt.- C.; — 2) der Halszipfel bei Schweinen, Ziegen, Schafen, Z., Valj. (Rad); — 3) ein hervorragender Balken an Gebäuden, der Stichbalken, Jan., Jap. (Sv. p.).
  79. trakomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer, Cig. (T.).
  80. trakúlja, f. der Bandwurm (taenia), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  81. tráme, -ę̑na, n. = tram, ogr.- Valj. (Rad).
  82. tramīnəc, -nca, m. neka vinska trta: der Traminer, Cig., M.
  83. trámiti, -im, vb. impf. = trame devati, C.
  84. trȃmnik, m. die Balkenunterlage, C.
  85. trȃmpuž, m. ein plumper, dicker Mensch, Z., Štrek.
  86. tramtáti, -ȃm, vb. impf. phantasieren, Gor.
  87. 1. trȃnča, f. ein öffentliches Gefängnis, Mur.; der Kerker, Guts.- Cig., C.; — prim. stsl. trątъ, der Kerker, Mik. (Et.).
  88. 2. trȃnča, f. die Phantasie, das Hirngespinst, Cig.
  89. trȃnčanje, n. das Phantasieren, Cig.
  90. trȃnčati, -am, vb. impf. phantasieren (in Krankheiten), Cig., Notr.
  91. trantȃra, f. eine tölpelhafte Person, Mur.
  92. trantáti, -ȃm, vb. impf. verwirren, C.
  93. 1. trȃp, m. = trabje, C.
  94. 2. tràp, trápa, m. der Dummkopf, der Tölpel; — trape loviti, dumme Wege wandeln, zwecklos umhergehen, Kr.; menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju, Jurč.; — prim. 2. trep.
  95. tràp, trȃpi, f. = trabje, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); trȃp, -ı̑: zadnja, prednja trap, Hal.- C., Gor.- Valj. (Rad).
  96. trápa, f. 1) die Trappe, Mur.; die Zwergtrappe (otis tetrax), Frey. (F.); — 2) eine dumme Person; zaljubljene trape, LjZv.; — die Thorheit: t. iz njega gleda, Ravn.
  97. trapáriti, -ȃrim, vb. impf. faseln, irre reden, Cig.; — zwecklos herumgehen, Dol.
  98. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).
  99. trȃpəc, -pca, m. ein dummer, einfältiger Kerl, Cig.
  100. trápən, -pna, adj. beschwerlich: trapno delo, C.

   89.787 89.887 89.987 90.087 90.187 90.287 90.387 90.487 90.587 90.687  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA