Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (90.187-90.286)

  1. tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.
  2. tópa, f. = neumna deklina, vzhŠt.
  3. topȃł, -plà, adj. = topel, Dict., Cv.
  4. tǫ̑par, -rja, m. der Kanonengießer, Cig., Jan.
  5. topárnica, f. die Kanonengießerei, Cig.
  6. tópast, adj. stumpf, Dict.; — stumpfsinnig, C., Z.; t. kmetski fant, Jurč.
  7. 1. tópəc, -pca, m. der Schwachkopf, Cig., SlN.
  8. 2. tǫ̑pəc, -pca, m. dem. top; der Pöller, Vrt.
  9. tópək, -pka, adj. schmelzbar, auflöslich, h. t.- Cig. (T.).
  10. tópəł, tópla, adj. warm; topla voda.
  11. topìč, -íča, m. dem. top; eine kleine Kanone, nk.; — der Pöller, nk.
  12. topíłən, -łna, adj. zum Schmelzen dienend, Schmelz-: topı̑łnọ orodje, das Schmelzwerkzeug, Cig.
  13. topı̑łnica, f. die Schmelzhütte, Cig., Jan., C., Erj. (Min.), DZ.
  14. topı̑łničar, -rja, m. der Hüttenarbeiter, Cig., Jan.
  15. topı̑łničarski, adj. die Hüttenarbeiter betreffend: hüttenmännisch, Jan.
  16. topı̑łničən, -čna, adj. Hütten-, Cig.
  17. topı̑łnik, m. der Schmelztiegel, Cig., Jan.
  18. topílọ, n. 1) das Lösungsmittel ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) das Schmelzen: baker prvega topila, Kupfer erster Schmelzung, DZ.; der Fluss ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  19. topír, -rja, m. = netopir, Mur., Cig., Jan., Mik., Škrinj., Frey. (F.).
  20. topírčək, -čka, m. dem. topir(ec), Valj. (Rad).
  21. topı̑rka, f. = topir, netopir, Vod. (Pes.).
  22. topı̑rša, f. die Nachtschwärmerin, die Schlampe, Kr.- Valj. (Rad), Mik.
  23. 1. topíšče, n. der Schmelzherd, Jan. (H.).
  24. 2. topíšče, n. Artilleriepark, Cig.
  25. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
  26. 2. topíti, -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.- C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
  27. 3. tǫ́piti, -im, vb. impf. stumpf machen, abstumpfen, Mur., Cig., C.; tudi: tópiti, tǫ́pim.
  28. tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.- C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.- Glas.
  29. toplíca, f. 1) die Therme, Polj.; nav. pl. toplice, heiße Quellen, die Thermen; das Thermenbad; v toplice iti, ins Bad reisen; v toplicah se kopati; — 2) (po rus.) das Treibhaus, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.
  30. toplı̑čar, -rja, m. der Badegast in einem Thermenbade, Cig., Burg. (Rok.), SlGosp., jvzhŠt.
  31. toplíkast, adj. lau, Cig.
  32. toplína, f. die Wärme, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); taka toplina je danes! es ist heute so warm! jvzhŠt.; — die Temperatur, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  33. toplinomèr, -mę́ra, m. das Calorimeter, Cig. (T.).
  34. toplı̑ški, adj. Thermen-, Warmbad-; topliška voda, topliški zdravnik.
  35. toplíti, -ím, vb. impf. = greti, V.-Cig., C.; t. se = greti se, Levst. (Zb. sp.).
  36. toplję́nəc, -nca, m. der Ertrinkende, Jan. (H.).
  37. topljeníca, f. das Treibhaus, Glas.
  38. toplǫ̑ča, f. = toplota, C., ogr.- Mik.
  39. toplokàz, -káza, m. das Thermoskop, Cig. (T.).
  40. toplomèr, -mę́ra, m. das Thermometer, Mur., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  41. toplomę́rən, -rna, adj. thermometrisch, Jan., Cig. (T.).
  42. toplomę̑rski, adj. thermometrisch, Jan. (H.).
  43. toplonǫ́sən, -sna, adj. toplonǫ̑sna naprava, die Calorifere, Levst. (Pril.); toplonosna kurjava, die Caloriferen, Levst. (Pril.).
  44. toplorǫ́dən, -dna, adj. = toplotvoren, Cig. (T.).
  45. toplóta, f. die Wärme; žareča t., die strahlende Wärme, Cig. (T.); — tudi: toplọ̑ta.
  46. toplótən, -tna, adj. Wärme-; — warm; t. zrak, laue Luft, Cig., Jan.
  47. toplótnost, f. der Wärmezustand, Sen. (Fiz.).
  48. topničár, -rja, m. = topnik, der Artillerist (tudi: topnı̑čar), Cig., Jan., nk.
  49. topničárski, adj. = topniški, nk.
  50. topník, m. der Artillerist, Cig., Vrt.; (po rus.).
  51. topnı̑ški, adj. Artillerie-, Cig.
  52. topnjáča, f. das Kanonenboot, nk.
  53. topočútən, -tna, adj. stumpfsinnig, grobsinnig, Cig.; fühllos, Zora.
  54. topokǫ́tən, -tna, adj. stumpfwinkelig, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  55. tópoł, -óla, m. die Pappel (populus), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Poh., Goriš.
  56. tópoł, -ǫ̑li, f. = topol m., Dol.; laška t., die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), črna t., die Schwarzpappel (p. nigra), bela t., die Silberpappel (p. alba), Tuš. (R.).
  57. topóla, f. die Pappel, Cig.; — eine Pappel mit herabhangenden Ästen, Poh.
  58. topolíca, f. = puhlica, rahla, puhla prst, Hal.- C.
  59. topolik, m. der Pappelwald, BlKr.- DSv.
  60. topolína, f. neka trta, C., SlGor.- Erj. (Torb.); weißer Mehlweiß, Trumm.
  61. topolı̑nje, n. der Pappelwald, C.
  62. topolı̑nka, f. neka goba, vzhŠt.- C.
  63. topǫ̑ljak, m. der Pappelwald, Cig.
  64. topǫ̑lje, n. coll. Pappeln, der Pappelwald, Cig., C.
  65. topǫ̑łka, f. die Pappel, Cig., C.
  66. topǫ̑łščica, f. neka goba, der Rosspilzling, C.
  67. tópor, -óra, m. 1) = toporišče, der Axtstiel, der Hackenstiel, Jarn., Jan., Mik., Poh., Savinska dol.; dva topora dolga klada, Levst. (Rok.); — 2) die Axt, Mur., Mik.
  68. toporı̑ščar, -rja, m. der Stielmacher, Blc.-C.
  69. toporíšče, n. der Axtstiel; — der Stiel einer Haue, eines Ruders u. dgl., C.; — ima glavo na pravem toporišču = er hat den Kopf an rechter Stelle, Mur.; znam komu toporišče najti = ich weiß mit jemandem umzugehen, V.-Cig.
  70. topǫ̑rnik, m. der Stielmacher, C.
  71. toporòb, -rǫ́ba, adj. stumpfkantig, Cig. (T.), C.
  72. topòt, -óta, m. das Gestampfe, das Getrampel; tópot, -óta, Kras, Erj. (Torb.).
  73. topóta, f. = topost, Jan.
  74. topotálọ, n. der Trampler, Cig.
  75. topotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, trampeln.
  76. topótniti, -ǫ̑tnem, vb. pf. stampfen, Bes., SlN.- C.
  77. topoúmən, -mna, adj. stumpfsinnig, Cig. (T.).
  78. topoȗmje, n. der Stumpfsinn, Cig. (T.); — rus.
  79. tòr, tǫ́ra, m. = trenje, die Reibung, Cig. (T.).
  80. tǫ́rati, -am, vb. impf. 1) schwer tragen, Vod. (Izb. sp.); — schleppen, Z.; — 2) kränkeln, C., Z.
  81. tǫ̑rba, f. 1) die Riementasche, die Handtasche, die Reisetasche; — 2) der Maulkorb, Cig., nk.; — prim. madž. turba, tur. torba, Mik. (Et.).
  82. torbáčək, -čka, m. eine kleine Riementasche, BlKr.; — prim. hs. torbak, der Mantelsack, M., C.
  83. tǫ̑rbast, adj. dickbäuchig: torbasto govedo, C.
  84. tǫ̑rbica, f. dem. torba; 1) das Täschchen; — 2) der Maulkorb, nk.
  85. tǫ̑rbič, m. = majhna torba, Hal.- C.
  86. tǫ̑rbičar, -rja, m. der Taschenkrebs, C.
  87. tǫ́re, adv. = torej, Mik.
  88. torẹ̑, adv. um diese Zeit: tore ko, sobald (toreko), Bes.
  89. torę̑d, adv. = takrat, SlGor.- C.
  90. 1. tǫ́rej, adv. deshalb, darum; — daher, also.
  91. 2. tórej, adv. von gleichem Werte, Gor., Dol.; tudi: torẹ̑j, za torẹ̑j (zatorẹ̀j): to vino ni torej kakor ono, Gor., Dol.
  92. tórək, -rka, m., pogl. vtorek.
  93. tǫ́rən, -rna, adj. Reibungs-: tǫ̑rna elektrika, Jan. (H.).
  94. toríca, f. die Klette (lappa), Guts.- Cig., Mur., Jan.; die große Klette (lappa maior), Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium silvestre), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — das Klebkraut (galium aparine), SlGor.- Erj. (Torb.), Josch; — das Waldstroh (galium mollugo), Josch; mrtva t., das Labkraut (galium verum), C.
  95. toríka, f. die Klette, Jan.; — prim. torica.
  96. torílast, adj. schalenförmig, schüsselförmig, Cig.
  97. toríłce, n. dem. torilo; das Schüsselchen, das Schälchen, Dict., Cig., M.; pos. lesena posodica za jedi, Svet. (Rok.), Ljub.; — die Schale bei der Wage, M.
  98. toríłən, -łna, adj. Schal-: torı̑łna vaga, die Schalwage, Cig.
  99. torı̑łnica, f. 1) (vaga) t., die Schalwage, Cig.; — 2) das Gedenkemein (omphalodes), C., Tuš. (B.).
  100. torílọ, n. eine hölzerne, halbkugelförmige Schüssel oder Schale; bes. die Schüssel, in welcher der Teig zum Laib geformt wird; die Backschüssel, Cig., Gor.; — die Käseform, Štrek.; — die Schale übhpt., Mur., Cig.; srebrno t., Ravn.; leseno t., Vod. (Izb. sp.); važno t., die Wagschale, Ravn.- Valj. (Rad).

   89.687 89.787 89.887 89.987 90.087 90.187 90.287 90.387 90.487 90.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA