Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (9.001-9.100)

  1. izpodlẹ́tav, adj. leicht sich versprechend: i. jezik, izpodletava usta, C.
  2. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
  3. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
  4. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
  5. izpodlẹzovȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Cig.
  6. izpodlẹzovȃvka, f. die Nebenbuhlerin, Cig.
  7. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
  8. izpodorávati, -am, vb. impf. ad izpodorati, Gor.
  9. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
  10. izpodpołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodpolzniti; izpodpolzujo in padajo, Trub.
  11. izpodraščljívost, f. die Reproductionskraft, Cig.
  12. izpodrẹzávati, -am, vb. impf. ad izpodrezati.
  13. izpodrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spodrezati; i. (čebele), zeideln, Levst. (Beč.).
  14. izpodrı̑v, m. die Verdrängung, Cig.
  15. 1. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriniti; unten wegschieben; i. komu noge, die Beine jemandem unterschlagen, Dol.; — verdrängen.
  16. 2. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Jan.; pogl. izpodrijati.
  17. izpodrváti, -rújem, vb. pf. unten wegreißen: unterwühlen, Jan. (H.).
  18. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
  19. izpodvę̑za, f. das Schnürband, Cig.; das Strumpfband, Lašče- Erj. (Torb.); das Band unten an kurzen Hosen und an hohen Stiefeln, (izpódveza), Polj.
  20. izpodvę́zati, -žem, vb. pf. unten verbinden, unterbinden; bradavico i., die Warze abschnüren, Cig.
  21. izpodvezník, m. jermen, ki veže vožo s cepcem in ročnikom, BlKr.
  22. izpodvı̑rati, -am, vb. impf. ad izpodvreti; hinderlich sein, hindern: i. nogo, Telov.; i. odpravo kake stvari, Levst. (Pril.).
  23. izpodvotlíti, -ím, vb. pf. unterhöhlen, Jan. (H.).
  24. izpodvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. dacijo i., den Zoll verfahren (= an der Zollstätte auf einem Nebenwege vorüberfahren), V.-Cig.
  25. izpodvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. verhindern: prim. izpodvirati.
  26. izpodvŕniti, -vŕnem, vb. pf. umstürzen, Krelj; schief treten: izpodvrnjeno kopito, schiefer Huf, DZ.
  27. izpodvŕtati, -vȓtam, vb. pf. unterbohren: unterwühlen, unterhöhlen, Cig.
  28. izpǫ́kavica, f. vor Hitze lechzender Erdboden, vzhŠt.- C.
  29. izpolnı̑təv, -tve, f. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung; i. obljube; — der Vollzug, Cig., Jan.
  30. izpołnjávati, -am, vb. impf. = izpolnjevati, Mur., Mik.; sode izpolnjavamo, jvzhŠt.
  31. izpołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpolniti; 1) ausfüllen; sode i.; — 2) erfüllen; zapovedi božje, nauke učiteljev i.
  32. izpolnjevȃvəc, -vca, m. der Befolger, der Vollzieher, (-polnov-) Cig., Jan.
  33. izpolnováti, -újem, vb. impf., Cig., Jan., pogl. izpolnjevati.
  34. izpopolnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpopolniti, (-polnov-) Cig., Jan.
  35. izpopolnjevȃvəc, -vca, m. der Vervollkommner, (-polnov-) Cig.
  36. izporočeváti, -ȗjem, vb. impf. = izporočati.
  37. izporočı̑təv, -tve, f. die Widmung, Cig.; poslednja i., das Testament, Cig.
  38. izposlovȃnje, n. die Erwirkung, nk.
  39. izposlováti, -ȗjem, vb. pf. erwirken, C., nk.
  40. izposojeváti, -ȗjem, vb. impf. = izposojati.
  41. izpostȃva, f. die Aussetzung, die Exponierung, C.; — die Expositur, DZ.
  42. izpostáviti, -stȃvim, vb. pf. herausstellen, exponieren, Cig., Jan., nk.; izpostavljeni organi, die exponierten Organe, DZ.; — aussetzen: i. otroka, Jan., C.
  43. izpostávljanje, n. das Aussetzen, das Exponieren, nk.
  44. izpostávljati, -am, vb. impf. ad izpostaviti.
  45. izpostávljenje, n. die Aussetzung, C.
  46. izposvojíti, -ím, vb. pf. i. si kaj, sich etwas nach und nach zueignen, C.
  47. izpotegováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpotegniti, Jan. (H.).
  48. izpọ̑vẹd, f. 1) die Aussage, Jan., C.; — das Bekenntnis, die Fassion: ustna, pismena i., nk.; treba, da gospodarji store izpoved, koliko dobivajo najma, Levst. (Nauk); i. zatoženčeva, Levst. (Nauk); — 2) die Beicht; k izpovedi iti, zur Beichte gehen; pri izpovedi biti, bei der Beichte sein; = na izpovedi b., Krelj; i. opraviti, die Beichte verrichten: na i. gre duhovnik h kakemu bolniku, jvzhŠt.; — nav. spoved; tudi: izpȏvẹd.
  49. izpovẹdȃłnica, f. = izpovednica, C., Mik.
  50. izpovẹ́danec, -nca, m. das männliche Beichtkind, Cig., Jan., C.
  51. izpovẹ́danje, n. das Bekenntnis, Mur., Valj. (Rad).
  52. izpovẹ́danka, f. das weibliche Beichtkind, Cig.
  53. izpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) aussagen, nk.; priče so tako izpovedale, SlN.; — bekennen, gestehen, Mur., Cig., Jan., Vrt.; — 2) i. se, ein Bekenntnis ablegen, fatieren, Levst. (Nauk); — die Beichte ablegen; i. se vseh svojih grehov, alle seine Sünden beichten, (i. se iz grehov, ogr.- C.); — 3) i. koga, jemandem die Beichte abnehmen; izpovedan je umrl.
  54. izpovẹ́dati, -vẹ́dam, vb. impf. = izpovedovati, C., nk.
  55. izpovẹdávati, -am, vb. impf. = izpovedovati.
  56. izpovẹdȃvəc, -vca, m. = izpovednik, C.
  57. izpovẹ̑dba, f. die Aussage, das Bekenntnis, Jan., nk.
  58. izpovẹ̑dək, -dka, m. = izpovedba, C.
  59. izpọ̑vẹdən, -dna, adj. Beicht-: izpovedni listek, izpovedni dan.
  60. izpovẹdníca, f. der Beichtstuhl.
  61. izpovẹdník, m. der Beichtvater.
  62. izpovẹdnína, f. das Beichtgeld, Cig.
  63. izpovẹdnı̑štvọ, n. das Amt des Beichtvaters, nk.
  64. izpovẹdovȃłnica, f. = izpovednica, Cig.
  65. izpovẹdovánec, -nca, m. das Beichtkind, Cig.
  66. izpovẹdovȃnje, n. das Beichthören; — das Beichten.
  67. izpovẹdovánka, f. das Beichtkind, Cig.
  68. izpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpovedati; 1) aussagen, bekennen, Mur.; — 2) i. se, beichten; — 3) izpovedovati, die Beichte hören; trije duhovniki izpovedujejo; i. koga, jemanden Beichte hören.
  69. izpovẹdovȃvəc, -vca, m. der Beichthörende, der Beichtvater.
  70. izpovẹ̑st, f. die Aussage, das Bekenntnis, C., Z., DZ.
  71. izpovíjati, -am, vb. impf. ad izpoviti, C.
  72. izpovíłče, -eta, n. die unzeitige Geburt, Jan.
  73. izpovı̑tək, -tka, m. die unzeitige Geburt, Cig., Jan.
  74. izpovíti, -víjem, vb. pf. unzeitig gebären, abortieren, Cig., Jan., C., Gor.
  75. izpovítje, n. die unzeitige Geburt, Cig., Jan.
  76. izpraskávanje, n. das Radieren, DZ.
  77. izpraskávati, -am, vb. impf. = izpraskovati, DZ.
  78. izpraskováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpraskati, Cig.
  79. izprašȃva, f. das Ausfragen, die Prüfung, C.
  80. izprašȃvəc, -vca, m. der Erforscher: i. vseh src, Krelj.
  81. izpraševáłən, -łna, adj. zum Ausfragen, Prüfen, Verhören gehörig: izpraševȃłna komisija, die Prüfungscommission, Cig., Jan., nk.; — katechetisch, Cig., Jan.; izpraševalno učenje, die Katechese, Cig.
  82. izpraševȃłnica, f. das Verhörzimmer, Cig.
  83. izpraševánec, -nca, m. der Prüfling, der Examinand, Cig., Jan., nk.; der Inquisit, der Verhörte, Cig., Jan.
  84. izpraševȃnje, n. das Ausfragen, das Prüfen; k izpraševanju iti, zur Prüfung aus der Religionslehre (vor der Osterbeicht) gehen; das Verhören; i. vesti, die Gewissenserforschung.
  85. izpraševánka, f. die Geprüfte, die Verhörte, die Inquisitin, Cig., Jan.
  86. izpraševȃtelj, m. der Examinator, DZ.
  87. izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
  88. izpraševȃvəc, -vca, m. der Prüfende, der Examinator; — der Verhörer, der Inquirent, Cig., Jan.
  89. izpraševȃvka, f. die Prüferin, Cig.
  90. izpraševȃvski, adj. katechetisch, Cig.
  91. izpraškováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, Cig., C.
  92. izprȃva, f. die Rectification, Cig. (T.), Zora; — hs.
  93. izprȃvdati, -am, vb. pf. 1) durch einen Process erreichen, errechten, Cig.; — 2) i. se, ausrechten, Cig.
  94. izprávən, -vna, adj. correct, Cig. (T.); — hs.
  95. izpravíčati, -am, vb. impf. ad izpravičiti, C.
  96. izpravíčiti, -ı̑čim, vb. pf. = opravičiti, entschuldigen, C., Z.
  97. izpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) rectificieren, h. t.- Cig. (T.); — 2) i. se, = razpraviti se, C., Z.
  98. izprávljati, -am, vb. impf. ad izpraviti; 1) rectificieren, Cig. (T.); — 2) i. se, = razpravljati se, M., Z.
  99. izprávnost, f. die Correctheit, die Richtigkeit, Cig. (T.), DZ.; — prim. izpraven.
  100. izpraznjevȃnje, n. das Ausleeren.

   8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA