Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (89.987-90.086)

  1. tmíca, f. die Finsternis, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  2. tmína, f. die Finsternis, Cig., Jan.
  3. tnȃčək, -čka, m. ein Klotz, der sich nicht spalten lässt, ("knjaček") Št.- Valj. (Rad).
  4. tnála, f. = tnalo, jvzhŠt.
  5. tnalíšče, n. = tnalo, Nov., jvzhŠt.
  6. tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.- Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal- Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
  7. tníge, f. pl. das Fangeisen für Füchse, Št.- Valj. (Rad).
  8. tọ̀, conj. da, so (im Nachsatze): to bi bili reveži, če bi mutasti bili, Ravn.; kadar pride, to psuje, BlKr.- Levst. (M.); kar (kaj) dlje, to bolje, je länger, desto besser, Krelj.
  9. toalēta, f. oprava, die Toilette.
  10. toāza, f. francoski seženj, die Toise, ( math.), Cig. (T.).
  11. tobáčišče, n. das Tabakfeld, Jan. (H.).
  12. tobȃčji, adj. Tabak-, Volk.- M.
  13. tobȃčnat, adj. mit Tabak verunreinigt: otare si tobačnati nos, Bes.
  14. tobák, m. 1) der Tabak; t. kaditi; = t. piti Kr.- Mur., Cig., Burg.; drobni t., der Schnupftabak, V.-Cig.; t. njuhati, Levst. (Nauk), nk.; — 2) divji t., die Tollkirsche (atropa belladonna), Josch; — tudi: tobȃk.
  15. tobȃkar, -rja, m. 1) der Tabakraucher; — 2) der Tabakverkäufer, der Trafikant; — 3) der Tabakschwärzer, der Tabakschmuggler, M., Slom.- C., Pjk. (Črt.), LjZv.
  16. tobȃkarica, f. die Tabakverkäuferin, die Trafikantin.
  17. tobakárnica, f. die Tabakfabrik, Cig., Jan.; — die Tabaktrafik, Cig., Jan.
  18. tobakę̑ra, f. die Tabakdose, Kr.- Valj. (Rad); — prim. it. tabacchiera.
  19. tobakoprodȃja, f. die Tabaktrafik, nk.
  20. tobę̑rna, f. = toverna, taberna, krčma, Dalm.- Valj. (Rad).
  21. tobernáti, -ȃm, vb. impf. = krčmariti, Valj. (Rad).
  22. tobółəc, -łca, m. 1) = oselnik, der Köcher des Mähers, C., Z., BlKr.- Mik.; — 2) = telečjak, der Tornister, Jan.; — der Beutel, Z.
  23. tobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf., C., Slom., Kres; pogl. topotati.
  24. tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.- C.
  25. tòč, tǫ́ča, m. der Schub der Kugel im Kegelspiel, V.-Cig., Jan.
  26. točȃj, m. der Schenk, der Kellner, Mur., Cig., Jan., nk.; Točaj, le znova kupo mi napolni! Greg.; veliki t., der Obermundschenk, Ravn.
  27. točȃjka, f. die Kellnerin, Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
  28. točák, m. der Kater, Rez.- C.; — prim. toca 2).
  29. točȃłnik, m. = pretočnica 2), Valj. (Rad).
  30. 1. tǫ̑čar, -rja, m. tisti, komur je toča pobila, LjZv., Dol.
  31. 2. točár, -rja, m. = točaj, Jan., C., Bes.; — der Schenkwirt, Jan.
  32. 1. tǫ̑čarica, f. = čarovnica, katera točo dela, Bes.
  33. 2. točaríca, f. = točajka, Jan., C.; — die Schenkwirtin, SlN.
  34. točárnica, f. die Schenke, nk.
  35. 1. tǫ́čən, -čna, adj. pünktlich, präcise, Cig., Jan., nk.; tehtnica je točna, die Wage ist richtig, Sen. (Fiz.); — rus.
  36. 3. tóčən, -čna, adj. rund, kugelicht, M., C.
  37. tǫ́čica, f. dem. toca; das Kätzchen, Rez.- C.
  38. točíłən, -łna, adj. Schank-: točı̑łna pravica, nk.
  39. točı̑łnica, f. 1) die Schenke, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Schenkkrug, Fr.- C.
  40. točílọ, n. 1) das Dreheisen, Jan. (H.); — die Presse, Cig. (T.), DZ.; ( stsl.).
  41. točína, f. = žito od toče poškodovano, Nov.- C.
  42. tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.- Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
  43. točji, adj. točja gos = liska, das Blässhuhn, das Wasserhuhn (fulica), Dict., Hip. (Orb.).
  44. tǫ̑čka, f. der Punkt, Cig., Jan., nk.; — rus.
  45. tọ̀čkaj, adv. früher, neulich, C.
  46. tọ̀čkar, adv. neulich, gerade vorher, erst, Jan., ogr.- Mik., (iz: to či kar, Mik.).
  47. tǫ̑čnat, adj. vom Hagel beschädigt, Cig.; točnato grozdje, vino, Z.
  48. tǫ̑čnik, m. 1) vino od točnatega grozdja, Cig.; — 2) = 1. točar, komur je toča pobila, Dol.
  49. tǫ́čnost, f. die Pünktlichkeit, die Präcision, die Genauigkeit, nk.; — rus.
  50. tǫ̑d, adv. auf diesem Wege, da herum, in dieser Gegend; tod pojdemo; tod je vse polno kač; — od tod (odtod), do tod (dotod).
  51. todà, conj. indessen, jedoch, allein; mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka, Jan. (Slovn.).
  52. tǫ̑daj, adv. = tod, Z.; od todaj = odtod, Dict.- Mik., Kast. (N. c.).
  53. tǫ̑dešnji, adj. hierortig, C.
  54. 1. tǫ̑di, adv. = tod, nk., SlGor.
  55. 2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dobrepolje ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  56. tǫ̑dik, adv. = tod, Jan., Danj.- Mik., Npes.-Vraz.
  57. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
  58. tǫ̑dkaj, adv. = tod, Mik., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  59. tǫ̑dtam, adv. = tod tam, hierhin, Št.
  60. tòf, tǫ́fa, m. 1) der Tuff, Litija; — 2) der Mühlstein für feines Mehl: mleti na t., Z.
  61. tófant, m. = tafet, Cig.
  62. tófet, m. (tudi: tófent) = tafet, Jan.
  63. tófiti, tǫ̑fim, vb. pf. = čofniti, schlagen, Gor.
  64. tǫ̑g, tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.- Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Koborid ( Goriš.), Kor.- Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog ( nam. v togo?) = počasi iti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.- Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).
  65. 1. tǫ́ga, f. 1) die Trägheit, Mik., UčT.; v togo se podati, träge werden, C., Z., UčT.; — 2) die Beschwerlichkeit, die Verdrießlichkeit, Habd.- Mik.; — 3) die Schwermuth, C.; — die Traurigkeit, kajk.- Dalm., Rez.- Baud., nk.; ( prim. tuga).
  66. 2. tōga, f. starorimska vrhnja obleka, die Toga.
  67. togonòg, -nǫ́ga, adj. mit steifen Füßen: t. teči, Telov.
  68. togọ̑st, f. die Steifheit, die Starrheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  69. togóta, f. 1) heftiger Zorn, die Zornwuth; — 2) die Fraisen, C.; — neka bolezen drobnice, božjasti podobna: kozo je togota zlomila, Mik.; die Fallsucht, Strp.
  70. togotáti se, -ȃm se, vb. impf. trauern, Rez.- C.
  71. togótən, -tna, adj. zornig; togotna sreča, Preš.; — zornmüthig, heftig.
  72. togotíti, -ím, vb. impf. erzürnen, in heftigen Zorn bringen; — t. se, zürnen, sich ärgern.
  73. togȏtnik, m. 1) der Zornmüthige; — 2) der Kampfhahn (machetes pugnax), Cig., Erj. (Ž.).
  74. togótnost, f. die Zornmüthigkeit; — norska togotnost = besnost, Lampe (D.).
  75. tǫ́həl, -hla, adj. muffig, verdorben (o moki, kostanju itd.), Mariborska ok.- C.; tohlo žito, C.; tohlo (tuhlo) meso, faulendes Fleisch, Cig.
  76. tohlína, f. fauler Geruch, (tuh-) Jan.
  77. tohljȃd, f. etwas Dumpfiges, Muffiges, (tuh-) Fr.- C.
  78. tohlóba, f. = tohljad, C.
  79. 1. tohnẹ́ti, -ím, vb. impf. modern, C.; mrtveci tohnijo (tuhnijo) in prhnijo, Danj.- C.; — muffig werden, Jan., C.; — dumpfig riechen (tuh-) Cig.
  80. 2. tohnẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. schlecht brennen, glimmen, im Verlöschen begriffen sein, (tuh-) vzhŠt.- C.
  81. 1. tǫ́hniti, tǫ̑hnem, vb. impf. 1) dumpfig, muffig werden, Rez.- C.; — 2) faul riechen, (tuh-) Cig.
  82. 2. tǫ́hniti, tǫ̑hnem, vb. impf. glimmen, im Verlöschen begriffen sein, (tuh-) vzhŠt.- C.
  83. tǫ̑je, adv. za toje, von gleicher Größe, von gleichem Werte, Gor.; letina je za (en) toje kakor lani, Idrija.
  84. 1. tòk, tǫ́ka, m. das Fließen, der Fluss, die Strömung, der Strom, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub.- M., Rez.- Kl., nk.; Megla gre okrog Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); morski t., die Meeresströmung, Cig. (T.), Jes.; galvanski t., der galvanische Strom, Sen. (Fiz.); krvni t., der Blutfluss, Mur.; — beli, črni t. (bolezen), weißer, schwarzer Fluss, Cig., Jan., C.
  85. 2. tòk, tǫ́ka, m. 1) das Futteral, Dict., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Žnid.; toki za pištole ob sedlu, die Pistolenholfter, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Köcher, M.; — das Etui, DZ.; — das Uhrgehäufe, Dol.; — eine Hülse, ogr.- C.; — die Tasche (an einem Kleidungsstücke), C., BlKr.; — 3) neka riba: der Dickfisch, Cig., C., (huso), Habd.- Mik.
  86. tǫ́ka, f. 1) = 2. tok 1), das Futteral, das Etui, C., vzhŠt.; die Kapsel, C.; — die Scheide, vzhŠt.; — das Briefcouvert, vzhŠt.; — 2) die Tasche, bes. die Brieftasche, vzhŠt.; — 3) der Haarwickel, Jarn.
  87. tǫ́kati, -am, vb. impf. neka igra z leščniki, Senožeče ( Notr.).
  88. tokomèr, -mę́ra, m. der Stromquadrant, das Rheometer, Cig. (T.).
  89. tokotr̀g, -tŕga, m. der Stromunterbrecher ( phys.), Cig. (T.).
  90. toláč, m., nam. talač, Erj. (Torb.).
  91. tolȃž, m. = tolažba, Mur., Cig., Jan., Ravn., Slom.
  92. tolȃžək, -žka, m. der Trostgrund, V.-Cig., Jan.; notranji tolažki, Škrb.
  93. tolážən, -žna, adj. tröstlich, Cig., Jan.
  94. tolažíłən, -łna, adj. tröstlich, Cig., Jan., nk.
  95. tolažı̑telj, m. der Tröster, nk.
  96. tolažı̑teljica, f. die Trösterin, nk.
  97. tolážiti, -ȃžim, vb. impf. trösten; žalostnega človeka t.; — beruhigen, besänftigen, stillen; žejo t., den Durst stillen; srd t., den Zorn besänftigen, Trub.- M.
  98. tolȃžljaj, m. die Tröstung, der Trost, Mur.; tolažljaje in veselje povsod je sejal, Ravn.- Valj. (Rad).
  99. tolážnost, f. die Tröstlichkeit, Cig.
  100. tółca, f. ( eig. der Schlägel?): = patoglavec, die Kaulquappe, SlN.

   89.487 89.587 89.687 89.787 89.887 89.987 90.087 90.187 90.287 90.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA