Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (89.887-89.986)
-
tisočę̑rən, -rna, adj. tausendfach, Cig., Jan., nk.
-
tisočę̑rnat, adj. tausendfach, Cig., Jan., nk.
-
tisočíca, f. die Zahl tausend, das Tausend, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; dopolnila se je dvajseta tisočica, Zv.
-
tisočína, f. 1) das Tausend, C., nk.; — 2) Jan., C., pogl. tisočnina.
-
tisočı̑nski, adj. = tisočninski, tausendtheilig: tisočinsko merilo, tausendtheiliger Maßstab, Cel. (Geom.).
-
tı̑sočka, f. die Zahl tausend, Cig., Jan., C.
-
tı̑sočkrat, adv. tausendmal, Cig., Jan., nk.
-
tı̑sočkratən, -tna, adj. tausendmalig, Cig., Jan., nk.
-
tisočlẹ́tən, -tna, adj. tausendjährig, Cig., Jan., nk.
-
tisočlẹ̑tje, n. das Jahrtausend, Cig., Jan., nk.
-
tisočlẹ̑tnica, f. tausendjähriges Jubiläum, Jan., C., nk.
-
tisǫ́čni, -čna, num. der tausendste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.); po stsl.
-
tisǫ̑čnica, f. = tisočletnica, Cv.
-
tisǫ̑čnik, m. 1) ein Befehlshaber über tausend Mann, Cig.; — 2) tisočak, Jan. (H.).
-
tisočnína, f. das Tausendstel, Cig. (T.), DZ.
-
tisočnı̑nski, adj. tausendtheilig, Cig. (T.).
-
tisták, adj. von dieser, jener Beschaffenheit, jvzhŠt.; tistáko, auf diese Art (wie du sagst), BlKr.
-
tı̑stec, adv. od tistec, von dort, na vzhodu- Mik.
-
tı̑sti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.
-
tı̑stikrat, adv. damals.
-
tı̑stod, adv. dort herum, dort durch, Cig.; tistod so šli, auf jenem Wege, jvzhŠt.
-
tı̑stokrat, adv. = tistikrat.
-
tı̑š, -ı̑, f. die Stille: v hramu nastane tiš, LjZv.
-
tíšati, tı̑šam, vb. impf. = molčati, still sein, Blc.-C., Drežnica, Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
tı̑šč, m. der Druck, Mur., Jan., C., Dol.; — der Drang, Jan.; scalni t., der Harndrang, Mur.; — die Nothdurft, C.
-
tiščáłən, -łna, adj. drückend, Druck-: tiščȃłna moč, die Druckkraft, Cig.
-
tiščáłnost, f. die Druckkraft, Cig.
-
tiščálọ, n. der Dränger, Cig.
-
tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
-
tiščı̑n, m. der Dränger, ein zudringlicher Mensch, Cig., M.
-
tišína, f. die Stille; die Windstille, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
titulatūra, f. naslovje, die Titulatur.
-
tjà, adv. dorthin, Trub., Dalm., Boh., Levst. (Zb. sp.), nk.; sem in tja, Krelj.
-
tjàka, adv. = tja, Trub.- Mik.
-
tjàkaj, adv. dorthin, Trub., Boh., nk.
-
tjè, adv. = tja.
-
tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
-
tjèkaj, adv. = tjakaj, tja.
-
tjulẹ̀nj, -ẹnjà, m. der Seehund (phoca vitulina), Cv. III. 7.; — rus.
-
tjulẹ́nji, adj. vom Seehund, Cv.; — rus.
-
tkáč, m. = tkalec, der Weber, Mur., Mik.
-
tkája, f. 1) die Weberei, Cig., Jan.; — 2) das Gewebe, ogr.- Valj. (Rad).
-
tkȃłba, f. der Webezeug, ogr.- Valj. (Rad).
-
tkałčíca, f. die Weberin, Habd.- Mik., Jan.
-
tkȃłčič, m. dem. tkalec; ein kleiner Weber, Cig.; mladi t., C.; der Weberssohn, M.
-
tkȃłčina, f. = tkalščina, Mur.
-
tkȃłčji, adj. des Webers, Weber-, Meg., M.; tkalčje vratilo, der Weberbaum, Dict., Habd.- Mik., Dalm., Kast.
-
tkȃłəc, -łca, m. 1) der Weber; — 2) družbeni t., der Webervogel (ploceus socius), Erj. (Ž.).
-
tkáłən, -łna, adj. Webe-: tkȃłni stol, C.
-
tkalíca, f. = tkalka, die Weberin, Jan.
-
tkȃlja, f. die Weberin, Cig., Jan., Valj. (Rad).
-
tkȃłnica, f. 1) die Weberstube, Cig., C.; — 2) die Webemaschine, DZ.
-
tkálọ, n. der Webstuhl, Kremp.- C.
-
tkȃłski, adj. Weber-; tkalsko delo, Cig.
-
tkȃłščina, f. der Weberlohn, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.).
-
tkȃłški, adj. Weber-, Cig.; t. orodje, Cig.
-
tkánica, f. 1) ein gewobener Gürtel, Habd.- Mik.; nav. rdeč ali pisan ženski pas, BlKr.; — 2) der Regenbogen, ogr.- C.
-
tkanína, f. das Gewebe; der Zeug; — das Zellgewebe: živčevna t., das Nervengewebe, tenčična t., das Epithelgewebe, vezna t., das Gewebe der Bindesubstanz, Erj. (Som.).
-
tkanı̑nar, -rja, m. 1) der Zeugkrämer, Cig.; — 2) der Zeugweber, Cig.
-
tkaninotìsk, -tíska, m. der Zeugdruck, Jan. (H.).
-
tkanı̑nski, adj. zeugen, von Zeug, Cig.; t. obrt, die Textilindustrie, DZ.
-
tkȃnje, n. 1) das Weben; — 2) das Gewebe, Mur., Cig., Jan.
-
tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
-
tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
-
tlȃč, m. der Druck, ogr.- Valj. (Rad).
-
tlačák, m. das Trittbrett beim Spinnrad, vzhŠt.
-
tlačaníca, f. = tlačanka, Mur.
-
tlačániti, -ȃnim, vb. impf. Frohndienste leisten, roboten, Cig., Jan., Jurč., LjZv., Navr. (Let.).
-
tlačȃnski, adj. 1) die Frohnarbeiter betreffend, Frohn-; tlačansko delo; — 2) sclavisch, mechanisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — tlačansko delo, eine oberflächliche Arbeit, Lašče- Levst. (Rok.).
-
tlačár, -rja, m. kdor tlači zelje, grozdje, der Treter, V.-Cig., Notr.
-
tlȃčej, m. ein langsamer Mensch, Jarn.
-
tlȃčək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
-
tlačíłən, -łna, adj. Druck-: tlačı̑łna tromba, die Druckpumpe, Cig.
-
tlačı̑łnica, f. 1) das Kelterhaus, die Kelter, Cig., Jan.; — 2) = stiskalnica, die Pressmaschine, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
-
tlačíłnost, f. die Druckkraft, Cig.
-
tlačílọ, n. 1) ein Mittel zum Stopfen: z. B. der Pfeifenstopfer, Cig.; — 2) = tlačenje, das Treten, die Tretarbeit (bei Trauben, Kraut), jvzhŠt.; — 3) = stiskalnica, die Kelterpresse, Cig.
-
tlačı̑telj, m. der Bedrücker, nk.
-
tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.
-
tlačník, m. der Unterdrücker, Slovan.
-
1. tlȃčnja, f. = tlaka, Mur., Cig., Mik. (Et.).
-
2. tlȃčnja, f. ( eig. das Austreten): der durch Austreten gewonnene Traubensaft: dati komu kaj od svoje mlačve in tlačnje, Ravn.
-
tlȃčnjak, m. das Trittbrett, vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad).
-
tlàk, tláka, m. 1) festgestampfter Boden, das Estrich, das Straßenpflaster, das Trottoir, Guts., Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) der Druck ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zračni t., der Luftdruck, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.; ( hs.).
-
tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten ( fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).
-
tlȃkar, -rja, m. der Pflasterer, Cig.
-
tlákati, tlȃkam, vb. impf. pflastern, C., nk.
-
tlakomèr, -mę́ra, m. der Luftdruckmesser, das Barometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
-
tlakomę́rən, -rna, adj. Barometer-, barometrisch, nk.
-
tlakopǫ́rən, -rna, adj. (gegen den Druck) rückwirkend ( phys.): tlakoporna trdnost, Jan. (H.).
-
tlápiti, -im, vb. impf. schwatzen, plappern, Habd.- Mik.; — hs.
-
tlȃščina, f. das statt der Frohndienste gezahlte Geld, das Frohngeld, Cig., Jan.
-
tlȃški, adj. Frohn-, Jan. (H.).
-
tlè, adv., nam. tu-le, Kr., Rez.- Kl.
-
tlẹ́či, tółčem, vb. impf. = tolči.
-
tlèsk, tlę́ska, m. der Schnalzlaut; — der Klatsch, Jan.; vrže sulico po tleh z glasnim tleskom, Jurč., — das Schnippchen, der Schneller mit dem Finger, Cig.
-
tléskati, tlę̑skam, vb. impf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan., SlN.; tleskaje koga sprejeti, Glas.
-
tléskniti, tlę̑sknem, vb. pf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan.; petelin tleskne s perotnicama, Zv.; — einen (schallenden) Schlag versetzen, Dol.
-
tleskòt, -óta, m. das Geklatsche, Jan.
-
tlẹ́ti, tlím, vb. impf. glimmen; — od žalosti t., sich abgrämen, Cig.
-
tlı̑nka, f. der Glimmstengel, die Cigarre, Cig., Nov., Glas, SlN.
89.387 89.487 89.587 89.687 89.787 89.887 89.987 90.087 90.187 90.287
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani