Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (89.887-89.986)

  1. tisočę̑rən, -rna, adj. tausendfach, Cig., Jan., nk.
  2. tisočę̑rnat, adj. tausendfach, Cig., Jan., nk.
  3. tisočíca, f. die Zahl tausend, das Tausend, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; dopolnila se je dvajseta tisočica, Zv.
  4. tisočína, f. 1) das Tausend, C., nk.; — 2) Jan., C., pogl. tisočnina.
  5. tisočı̑nski, adj. = tisočninski, tausendtheilig: tisočinsko merilo, tausendtheiliger Maßstab, Cel. (Geom.).
  6. tı̑sočka, f. die Zahl tausend, Cig., Jan., C.
  7. tı̑sočkrat, adv. tausendmal, Cig., Jan., nk.
  8. tı̑sočkratən, -tna, adj. tausendmalig, Cig., Jan., nk.
  9. tisočlẹ́tən, -tna, adj. tausendjährig, Cig., Jan., nk.
  10. tisočlẹ̑tje, n. das Jahrtausend, Cig., Jan., nk.
  11. tisočlẹ̑tnica, f. tausendjähriges Jubiläum, Jan., C., nk.
  12. tisǫ́čni, -čna, num. der tausendste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.); po stsl.
  13. tisǫ̑čnica, f. = tisočletnica, Cv.
  14. tisǫ̑čnik, m. 1) ein Befehlshaber über tausend Mann, Cig.; — 2) tisočak, Jan. (H.).
  15. tisočnína, f. das Tausendstel, Cig. (T.), DZ.
  16. tisočnı̑nski, adj. tausendtheilig, Cig. (T.).
  17. tisták, adj. von dieser, jener Beschaffenheit, jvzhŠt.; tistáko, auf diese Art (wie du sagst), BlKr.
  18. tı̑stec, adv. od tistec, von dort, na vzhodu- Mik.
  19. tı̑sti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.
  20. tı̑stikrat, adv. damals.
  21. tı̑stod, adv. dort herum, dort durch, Cig.; tistod so šli, auf jenem Wege, jvzhŠt.
  22. tı̑stokrat, adv. = tistikrat.
  23. tı̑š, -ı̑, f. die Stille: v hramu nastane tiš, LjZv.
  24. tíšati, tı̑šam, vb. impf. = molčati, still sein, Blc.-C., Drežnica, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  25. tı̑šč, m. der Druck, Mur., Jan., C., Dol.; — der Drang, Jan.; scalni t., der Harndrang, Mur.; — die Nothdurft, C.
  26. tiščáłən, -łna, adj. drückend, Druck-: tiščȃłna moč, die Druckkraft, Cig.
  27. tiščáłnost, f. die Druckkraft, Cig.
  28. tiščálọ, n. der Dränger, Cig.
  29. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  30. tiščı̑n, m. der Dränger, ein zudringlicher Mensch, Cig., M.
  31. tišína, f. die Stille; die Windstille, Cig., Jan., Cig. (T.).
  32. titulatūra, f. naslovje, die Titulatur.
  33. tjà, adv. dorthin, Trub., Dalm., Boh., Levst. (Zb. sp.), nk.; sem in tja, Krelj.
  34. tjàka, adv. = tja, Trub.- Mik.
  35. tjàkaj, adv. dorthin, Trub., Boh., nk.
  36. tjè, adv. = tja.
  37. tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
  38. tjèkaj, adv. = tjakaj, tja.
  39. tjulẹ̀nj, -ẹnjà, m. der Seehund (phoca vitulina), Cv. III. 7.; — rus.
  40. tjulẹ́nji, adj. vom Seehund, Cv.; — rus.
  41. tkáč, m. = tkalec, der Weber, Mur., Mik.
  42. tkája, f. 1) die Weberei, Cig., Jan.; — 2) das Gewebe, ogr.- Valj. (Rad).
  43. tkȃłba, f. der Webezeug, ogr.- Valj. (Rad).
  44. tkałčíca, f. die Weberin, Habd.- Mik., Jan.
  45. tkȃłčič, m. dem. tkalec; ein kleiner Weber, Cig.; mladi t., C.; der Weberssohn, M.
  46. tkȃłčina, f. = tkalščina, Mur.
  47. tkȃłčji, adj. des Webers, Weber-, Meg., M.; tkalčje vratilo, der Weberbaum, Dict., Habd.- Mik., Dalm., Kast.
  48. tkȃłəc, -łca, m. 1) der Weber; — 2) družbeni t., der Webervogel (ploceus socius), Erj. (Ž.).
  49. tkáłən, -łna, adj. Webe-: tkȃłni stol, C.
  50. tkalíca, f. = tkalka, die Weberin, Jan.
  51. tkȃlja, f. die Weberin, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  52. tkȃłnica, f. 1) die Weberstube, Cig., C.; — 2) die Webemaschine, DZ.
  53. tkálọ, n. der Webstuhl, Kremp.- C.
  54. tkȃłski, adj. Weber-; tkalsko delo, Cig.
  55. tkȃłščina, f. der Weberlohn, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.).
  56. tkȃłški, adj. Weber-, Cig.; t. orodje, Cig.
  57. tkánica, f. 1) ein gewobener Gürtel, Habd.- Mik.; nav. rdeč ali pisan ženski pas, BlKr.; — 2) der Regenbogen, ogr.- C.
  58. tkanína, f. das Gewebe; der Zeug; — das Zellgewebe: živčevna t., das Nervengewebe, tenčična t., das Epithelgewebe, vezna t., das Gewebe der Bindesubstanz, Erj. (Som.).
  59. tkanı̑nar, -rja, m. 1) der Zeugkrämer, Cig.; — 2) der Zeugweber, Cig.
  60. tkaninotìsk, -tíska, m. der Zeugdruck, Jan. (H.).
  61. tkanı̑nski, adj. zeugen, von Zeug, Cig.; t. obrt, die Textilindustrie, DZ.
  62. tkȃnje, n. 1) das Weben; — 2) das Gewebe, Mur., Cig., Jan.
  63. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
  64. tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  65. tlȃč, m. der Druck, ogr.- Valj. (Rad).
  66. tlačák, m. das Trittbrett beim Spinnrad, vzhŠt.
  67. tlačaníca, f. = tlačanka, Mur.
  68. tlačániti, -ȃnim, vb. impf. Frohndienste leisten, roboten, Cig., Jan., Jurč., LjZv., Navr. (Let.).
  69. tlačȃnski, adj. 1) die Frohnarbeiter betreffend, Frohn-; tlačansko delo; — 2) sclavisch, mechanisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — tlačansko delo, eine oberflächliche Arbeit, Lašče- Levst. (Rok.).
  70. tlačár, -rja, m. kdor tlači zelje, grozdje, der Treter, V.-Cig., Notr.
  71. tlȃčej, m. ein langsamer Mensch, Jarn.
  72. tlȃčək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  73. tlačíłən, -łna, adj. Druck-: tlačı̑łna tromba, die Druckpumpe, Cig.
  74. tlačı̑łnica, f. 1) das Kelterhaus, die Kelter, Cig., Jan.; — 2) = stiskalnica, die Pressmaschine, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  75. tlačíłnost, f. die Druckkraft, Cig.
  76. tlačílọ, n. 1) ein Mittel zum Stopfen: z. B. der Pfeifenstopfer, Cig.; — 2) = tlačenje, das Treten, die Tretarbeit (bei Trauben, Kraut), jvzhŠt.; — 3) = stiskalnica, die Kelterpresse, Cig.
  77. tlačı̑telj, m. der Bedrücker, nk.
  78. tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.
  79. tlačník, m. der Unterdrücker, Slovan.
  80. 1. tlȃčnja, f. = tlaka, Mur., Cig., Mik. (Et.).
  81. 2. tlȃčnja, f. ( eig. das Austreten): der durch Austreten gewonnene Traubensaft: dati komu kaj od svoje mlačve in tlačnje, Ravn.
  82. tlȃčnjak, m. das Trittbrett, vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad).
  83. tlàk, tláka, m. 1) festgestampfter Boden, das Estrich, das Straßenpflaster, das Trottoir, Guts., Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) der Druck ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zračni t., der Luftdruck, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.; ( hs.).
  84. tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten ( fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).
  85. tlȃkar, -rja, m. der Pflasterer, Cig.
  86. tlákati, tlȃkam, vb. impf. pflastern, C., nk.
  87. tlakomèr, -mę́ra, m. der Luftdruckmesser, das Barometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  88. tlakomę́rən, -rna, adj. Barometer-, barometrisch, nk.
  89. tlakopǫ́rən, -rna, adj. (gegen den Druck) rückwirkend ( phys.): tlakoporna trdnost, Jan. (H.).
  90. tlápiti, -im, vb. impf. schwatzen, plappern, Habd.- Mik.; — hs.
  91. tlȃščina, f. das statt der Frohndienste gezahlte Geld, das Frohngeld, Cig., Jan.
  92. tlȃški, adj. Frohn-, Jan. (H.).
  93. tlè, adv., nam. tu-le, Kr., Rez.- Kl.
  94. tlẹ́či, tółčem, vb. impf. = tolči.
  95. tlèsk, tlę́ska, m. der Schnalzlaut; — der Klatsch, Jan.; vrže sulico po tleh z glasnim tleskom, Jurč., — das Schnippchen, der Schneller mit dem Finger, Cig.
  96. tléskati, tlę̑skam, vb. impf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan., SlN.; tleskaje koga sprejeti, Glas.
  97. tléskniti, tlę̑sknem, vb. pf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan.; petelin tleskne s perotnicama, Zv.; — einen (schallenden) Schlag versetzen, Dol.
  98. tleskòt, -óta, m. das Geklatsche, Jan.
  99. tlẹ́ti, tlím, vb. impf. glimmen; — od žalosti t., sich abgrämen, Cig.
  100. tlı̑nka, f. der Glimmstengel, die Cigarre, Cig., Nov., Glas, SlN.

   89.387 89.487 89.587 89.687 89.787 89.887 89.987 90.087 90.187 90.287  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA